Page 57 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 57
emancipatorični potencial neformalnega izobraževanja 57
Slika 2: Komunikacijske vsebine in kulturno izročilo (avtonomija).
Slika 3: Formalizacija avtonomnih trditev in kulturno izročilo.
in ekspresivnimi. S tem pa tudi kulturno izročilo lahko postane podlaga
racionalnega diskurza o problemih življenjskega sveta. Interakcijski mo-
del med komunikacijskimi vsebinami in takšnim kulturnim izročilom
si lahko shematično predočimo takole (gl. sliko 2).
Tako lahko udeleženci diskurza v nenehni vzajemni in dialoški in-
terakciji kooperativno proizvajajo simbolne izjave znotraj kulturnega iz-
ročila, ki so formalizirane tako, da jih lahko sistematično preverjamo s
podlagami (nem. Gründen) in je s tem omogočena objektivna presoja
posameznih izjav. Proces formalizacije izjav prav tako poteka v določe-
nem shematičnem procesu (gl. sliko 3).
Kulturno izročilo z nenehno komunikacijo z izjavami in trditvami
iz realnega sveta (simbolnimi, subjektivnimi, objektivnimi in formali-
ziranimi) vzpostavlja refleksiven odnos do samega sebe, tako da so tra-
dicionalne interpretacije sproti podvržene kritiki in je sproti omogoče-
Slika 2: Komunikacijske vsebine in kulturno izročilo (avtonomija).
Slika 3: Formalizacija avtonomnih trditev in kulturno izročilo.
in ekspresivnimi. S tem pa tudi kulturno izročilo lahko postane podlaga
racionalnega diskurza o problemih življenjskega sveta. Interakcijski mo-
del med komunikacijskimi vsebinami in takšnim kulturnim izročilom
si lahko shematično predočimo takole (gl. sliko 2).
Tako lahko udeleženci diskurza v nenehni vzajemni in dialoški in-
terakciji kooperativno proizvajajo simbolne izjave znotraj kulturnega iz-
ročila, ki so formalizirane tako, da jih lahko sistematično preverjamo s
podlagami (nem. Gründen) in je s tem omogočena objektivna presoja
posameznih izjav. Proces formalizacije izjav prav tako poteka v določe-
nem shematičnem procesu (gl. sliko 3).
Kulturno izročilo z nenehno komunikacijo z izjavami in trditvami
iz realnega sveta (simbolnimi, subjektivnimi, objektivnimi in formali-
ziranimi) vzpostavlja refleksiven odnos do samega sebe, tako da so tra-
dicionalne interpretacije sproti podvržene kritiki in je sproti omogoče-