Page 62 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 62
Neformalno učenje? Kaj je to?
udarjena je predvsem identifikacija z zahtevami politične skupnosti
in spoštovanje »pravil igre« (rules of game), ki jih diktira tehnokrat-
ska elita.15 Zato je ta model, skupaj z »ideologijo talilnega lonca«,
tehnokratsko-elitističen;
3. segmentarno-organizacijski model poudarja stabilnost in učinkovi-
tost političnega sistema, ki se lahko doseže le z intenzivno politično
participacijo državljanov.
Sami bomo16 pri obravnavi šole kot agensa vzgoje in izobraževanja iz-
hajali iz modela, ki se opira na argumentacijo, predstavljeno v doseda-
nji razpravi. Gre za večrazsežnostni komunikacijski model, katerega no-
silec je prav šola oz. ustanove izobraževalnega sistema, ki so posredni-
ki kognitivno-instrumentalnega in kognitivno-komunikativnega delo-
vanja in s tem nosilci procesov družbene racionalizacije.
Ta večrazsežnostni model sestoji iz petih (5) delov:
1. iz modela ustvarjanja družbenih reprezentacij o svetu oz. odnosov
do resničnosti skozi jezikovno spoznavanje odnosa med individuom
in svetom: intenzivni model;
2. iz modela posredovanja informacij ali ekstenzivnega modela;
3. iz modela oblikovanja govornih in jezikovnih dejanj oz. modela nor-
mativnega delovanja;
4. iz modela medijskih funkcij;
5. iz modela dekodiranja, prevajanja informacij v jezik in predstavni
svet sprejemnika oz. naslovnika v interakciji.
V takšnem razlagalnem modelu (kakor je prikazan na sliki 6) obrav-
navamo šolo znotraj teorije komunikativnega delovanja, in sicer kot
agensa in kot producenta:
a) notranjih smiselnih zvez, ki vodijo k diskurzivnim, argumentativ-
nim oblikam racionalnega delovanja posameznikov in družbenih
skupin (to so učbeniki, učni programi in načrti ter vse vsebine znan-
stvene in izobraževalne argumentacije, skupaj s pedagoškimi in di-
daktičnimi pripomočki ter metodami), in
b) zunanjih smiselnih zvez, ki z razvojem specializiranih oblik argu-
mentacij notranje smiselne zveze organizirajo in institucion alizirajo
15 Gl. sociološko študijo travmatičnih memorij nove slovenske elite v članku Kramberger A. et al.,
2009.
16 Množina se nanaša na stanje diskusije v okviru raziskovalnega projekta Antropološki vidiki nefor-
malnega pridobivanja znanja januarja 2012, še bolj natančno pa na partikularno zastavljene preoku-
pacije Janeza Kolenca Gregoriča znotraj projekta.
udarjena je predvsem identifikacija z zahtevami politične skupnosti
in spoštovanje »pravil igre« (rules of game), ki jih diktira tehnokrat-
ska elita.15 Zato je ta model, skupaj z »ideologijo talilnega lonca«,
tehnokratsko-elitističen;
3. segmentarno-organizacijski model poudarja stabilnost in učinkovi-
tost političnega sistema, ki se lahko doseže le z intenzivno politično
participacijo državljanov.
Sami bomo16 pri obravnavi šole kot agensa vzgoje in izobraževanja iz-
hajali iz modela, ki se opira na argumentacijo, predstavljeno v doseda-
nji razpravi. Gre za večrazsežnostni komunikacijski model, katerega no-
silec je prav šola oz. ustanove izobraževalnega sistema, ki so posredni-
ki kognitivno-instrumentalnega in kognitivno-komunikativnega delo-
vanja in s tem nosilci procesov družbene racionalizacije.
Ta večrazsežnostni model sestoji iz petih (5) delov:
1. iz modela ustvarjanja družbenih reprezentacij o svetu oz. odnosov
do resničnosti skozi jezikovno spoznavanje odnosa med individuom
in svetom: intenzivni model;
2. iz modela posredovanja informacij ali ekstenzivnega modela;
3. iz modela oblikovanja govornih in jezikovnih dejanj oz. modela nor-
mativnega delovanja;
4. iz modela medijskih funkcij;
5. iz modela dekodiranja, prevajanja informacij v jezik in predstavni
svet sprejemnika oz. naslovnika v interakciji.
V takšnem razlagalnem modelu (kakor je prikazan na sliki 6) obrav-
navamo šolo znotraj teorije komunikativnega delovanja, in sicer kot
agensa in kot producenta:
a) notranjih smiselnih zvez, ki vodijo k diskurzivnim, argumentativ-
nim oblikam racionalnega delovanja posameznikov in družbenih
skupin (to so učbeniki, učni programi in načrti ter vse vsebine znan-
stvene in izobraževalne argumentacije, skupaj s pedagoškimi in di-
daktičnimi pripomočki ter metodami), in
b) zunanjih smiselnih zvez, ki z razvojem specializiranih oblik argu-
mentacij notranje smiselne zveze organizirajo in institucion alizirajo
15 Gl. sociološko študijo travmatičnih memorij nove slovenske elite v članku Kramberger A. et al.,
2009.
16 Množina se nanaša na stanje diskusije v okviru raziskovalnega projekta Antropološki vidiki nefor-
malnega pridobivanja znanja januarja 2012, še bolj natančno pa na partikularno zastavljene preoku-
pacije Janeza Kolenca Gregoriča znotraj projekta.
