Page 58 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013

Neformalno učenje? Kaj je to?

Slika 4: Specializirane argumentacije (šole) in kulturno izročilo.
na njihova revizija. To je mogoče le, če je ta postopek, ki dopušča kriti-
kabilnost, že predviden v njem samem. Šele ko je mogoče presojati sim-
bolne izjave na formalnem nivoju, lahko pričnemo sistematično obdelo-
vati interne smiselne zveze oz. raziskovati tudi alternativne razlage sve-
ta. Pot do proučevanja »internih smiselnih zvez« nam je torej odprta
šele z nastankom spoznavnih-­kognitivnih aktivnosti II. reda, kakršne
so na primer:
- hipotetičen in argumentiran ter selekcioniran proces učenja oz. pri-

dobivanja znanja, v katerem se lahko oblikujejo objektivne sodbe in
objektiviran način mišljenja na način diskurzivne racionalnosti;
- moralno-praktični vpogledi;
- estetske zaznave.
Da pa bi se ustrezni procesi učenja, ki (še) niso prepoznavni kot eta-
blirani, lahko družbeno institucionalizirali, mora kulturno izročilo pre-
pojiti svoje kognitivne in evaluativne sestavine s specializiranimi argu-
mentacijami. Vzpostaviti mora ustanove partikularnih in specializira-
nih argumentacij oz. izobraževalni sistem (gl. sliko 4).
Tako v teh dvosmernih procedurah, ki iz kulturnega izročila s po-
močjo formalnih in neformalnih znanj, prek spoznavnih in evaluativ-
nih oplajanj pronicajo v izobraževalni sistem, prek njega pa zopet (spre-
menjene) v kulturno izročilo, nastaja pot za oblikovanje kulturnih pod-
sistemov znanosti, morale in prava, umetnosti ipd., znotraj katerih se
oblikuje a­ li naj bi se oblikovalo ­argumentirano, spremenljivo in poklic-
no utemeljeno kulturno izročilo. To izročilo je sestavljeno tako, da omo-
goča interpretacijo življenjskega sveta s tem, da stalno ločuje produktiv-
no delovanje od neproduktivnega. Produktivno delovanje se tako osvo-
bodi imperativa komunikativnega razumevanja, ki se vedno znova vrača