Page 272 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 272
Neformalno učenje? Kaj je to?
Lizbonske strategije v smislu njenih treh razsežnosti: konkurenčno-
sti, zaposlovanja in socialne kohezije« (ibid.: 7). Tudi iz tega doku-
menta veje neoliberalistični duh. Je pa potrebno opozoriti oz. po-
noviti tudi pozitivne primere, ki jih preberemo v Sporočilu iz Bor-
deauxa, kot so »zagotavljanje nediskriminatornega dostopa in ude-
ležbe v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter upoštevanje po-
treb posameznikov ali skupin, ki jim grozi izključenost, posebej osi-
pnikov, nizko kvalificiranih oseb in oseb s posebnimi potrebami«,
»potreba po lajšanju poti, ki posameznikom omogočajo napredova-
nje z ene ravni kvalifikacij na drugo s krepitvijo povezav med splo-
šnim izobraževanjem, poklicnim in strokovnim izobraževanjem, vi-
sokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih« ter »iz-
boljševanje prepustnosti in kontinuitete učnih poti med poklicnim
in strokovnim izobraževanjem, splošnim izobraževanjem in visoko-
šolskim izobraževanjem«. V kolikor bodo ta priporočila uresničena
površno oz. iz napačnih vzgibov, potem se neoliberalističnega vpliva
nismo znebili.
– Sporočilo iz Brugea, ki je za naslednje desetletje postavilo načrte za
poklicno in strokovno izobraževanje v Evropi, pa predstavlja paket
ciljev in konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi »preko zvišane pri-
vlačnosti, dostopnosti in relevantnosti glede na potrebe trga dela po-
večali kakovost poklicnega izobraževanja v Evropi« (Bruge Com-
muniqué, 2010). Seveda je razumljivo, da se poklicno izobraževanje
ravna po trgu dela, vendar izključno izpostavljanje te potrebe pred
potrebami in njihovim zadovoljevanjem na ravni posameznika (po-
treba po izobrazbi, izobraženosti, usposobljenosti za delo, razgle-
danosti itd.) zopet kaže na govorico kapitala v tovrstnih dokumen-
tih. Enako kot pri Sporočilu iz Bordeauxa pa je tudi pri Sporoči-
lu iz Brugea pomembno, da je v njem vendarle poudarjena promo-
cija pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva, ki naj
bi se udejanjala z inkluzijo v začetnem in nadaljevalnem poklicnem
in strokovnem izobraževanju, pozdravljamo pa tudi pozive k enako-
pravnemu dostopu s poudarkom na tistih, ki jim grozi izključenost,
saj, kot vemo, izobrazba pri tem igra izredno pomembno vlogo. Skrb
pa ostaja enaka kot pri zgornji alineji.
– Za Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Bela
…, 2011) smo že sproti navedli, da je to eden redkih uradnih doku-
mentov, ki izrecno navede, da je izobraževanje potrebno tudi zaradi
razvoja posameznikov, kar pa je bilo predvsem moč razbrati iz dela o
Lizbonske strategije v smislu njenih treh razsežnosti: konkurenčno-
sti, zaposlovanja in socialne kohezije« (ibid.: 7). Tudi iz tega doku-
menta veje neoliberalistični duh. Je pa potrebno opozoriti oz. po-
noviti tudi pozitivne primere, ki jih preberemo v Sporočilu iz Bor-
deauxa, kot so »zagotavljanje nediskriminatornega dostopa in ude-
ležbe v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter upoštevanje po-
treb posameznikov ali skupin, ki jim grozi izključenost, posebej osi-
pnikov, nizko kvalificiranih oseb in oseb s posebnimi potrebami«,
»potreba po lajšanju poti, ki posameznikom omogočajo napredova-
nje z ene ravni kvalifikacij na drugo s krepitvijo povezav med splo-
šnim izobraževanjem, poklicnim in strokovnim izobraževanjem, vi-
sokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih« ter »iz-
boljševanje prepustnosti in kontinuitete učnih poti med poklicnim
in strokovnim izobraževanjem, splošnim izobraževanjem in visoko-
šolskim izobraževanjem«. V kolikor bodo ta priporočila uresničena
površno oz. iz napačnih vzgibov, potem se neoliberalističnega vpliva
nismo znebili.
– Sporočilo iz Brugea, ki je za naslednje desetletje postavilo načrte za
poklicno in strokovno izobraževanje v Evropi, pa predstavlja paket
ciljev in konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi »preko zvišane pri-
vlačnosti, dostopnosti in relevantnosti glede na potrebe trga dela po-
večali kakovost poklicnega izobraževanja v Evropi« (Bruge Com-
muniqué, 2010). Seveda je razumljivo, da se poklicno izobraževanje
ravna po trgu dela, vendar izključno izpostavljanje te potrebe pred
potrebami in njihovim zadovoljevanjem na ravni posameznika (po-
treba po izobrazbi, izobraženosti, usposobljenosti za delo, razgle-
danosti itd.) zopet kaže na govorico kapitala v tovrstnih dokumen-
tih. Enako kot pri Sporočilu iz Bordeauxa pa je tudi pri Sporoči-
lu iz Brugea pomembno, da je v njem vendarle poudarjena promo-
cija pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva, ki naj
bi se udejanjala z inkluzijo v začetnem in nadaljevalnem poklicnem
in strokovnem izobraževanju, pozdravljamo pa tudi pozive k enako-
pravnemu dostopu s poudarkom na tistih, ki jim grozi izključenost,
saj, kot vemo, izobrazba pri tem igra izredno pomembno vlogo. Skrb
pa ostaja enaka kot pri zgornji alineji.
– Za Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Bela
…, 2011) smo že sproti navedli, da je to eden redkih uradnih doku-
mentov, ki izrecno navede, da je izobraževanje potrebno tudi zaradi
razvoja posameznikov, kar pa je bilo predvsem moč razbrati iz dela o
