Page 274 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 274
Neformalno učenje? Kaj je to?
skladu), sedaj pa smo ji podrejeni vsi. Poročila OECD na svetovni rav-
ni skušajo »umetno« postavljati razmerja med razvitimi in manj razvi-
timi državami, ob čemer predpostavljajo, da imajo države v razvoju ena-
ke aspiracije kot zahodne države (MacPhail, 2008: 41–44). Jih ima tudi
Slovenija?
Moderna gospodarstva bolj kot kdaj koli prej zahtevajo visoko uspo-
sobljenost in fleksibilnost delovne sile.« (OECD, 1985, Education in
modern society. Paris: OECD; po: MacPhail, 2008: 67) Kakšne posle-
dice ima to za slovenski izobraževalni sistem?
Tako neoliberalne politike prilivajo olja na ogenj napetostim med
različnimi socialnimi sloji in le še poslabšujejo družbeno situacijo, ki pa
jo zopet izrabljajo sebi v prid.
Tudi na primeru Slovenije se je pokazalo to, kar so mnoge druge dr-
žave izkusile že pred nami: »Danes imajo ekonomisti bolj kot kdaj koli v
preteklosti moč, da oblikujejo izobraževalni diskurz izrecno z ekonom-
skimi cilji in imperativi.« (MacPhail, 2008: 53)
Neoliberalizem se kaže kot nova oblika podjarmljanja, kolonializ-
ma, imperializma. V izobraževanju je to nedopustno in nevarno.
Zaključek
Predstavili smo priznavanje neformalno pridobljenega znanja z ne-
kaj zornih kotov: je del poklicnega in strokovnega izobraževanja, omo-
goča posameznikom potrditi njihova po neformalni ali priložnostni poti
pridobljena znanja, pri čemer naj bi jim potrdilo o neformalnih znanjih
(certifikat, kvalifikacija) odpiralo vrata tako do boljše zaposlitve (ali za-
poslitve sploh) kot v izobraževanje.
Videli smo, da najvidnejša oblika priznavanja neformalno pridoblje-
nega znanja, nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), ni povsem ustre-
zna in ne ponuja dovolj širokih možnosti, sploh ne v praksi, ter da je bolj
v službi delodajalcev in gospodarstva kot pa posameznikov.
Mnogi dokumenti sicer predvidevajo širšo zastavljenost priznavanja
neformalno pridobljenega znanja, kar bi bilo možno izkoristiti tudi v
Sloveniji, a se izkaže, da mnoge od njih bremeni neoliberalistična narav-
nanost, ki postavlja tudi izobraževanje v službo gospodarstvu.
V idealnih okoliščinah bi zadeva imela drugačen prizvok: posame-
zniki, ki imajo znanja, ki pa niso zajeta v njihovih diplomah, bi jih potr-
jevali ter si s tem odpirali vrata.
Začetno navdušenje nad tem, kaj vse bi lahko dosegli z dodatnimi
prijemi na področju priznavanja neformalno pridobljenega znanja, lah-
ko popusti, ko spoznamo, da je to le še eden izmed neoliberalnih prije-
skladu), sedaj pa smo ji podrejeni vsi. Poročila OECD na svetovni rav-
ni skušajo »umetno« postavljati razmerja med razvitimi in manj razvi-
timi državami, ob čemer predpostavljajo, da imajo države v razvoju ena-
ke aspiracije kot zahodne države (MacPhail, 2008: 41–44). Jih ima tudi
Slovenija?
Moderna gospodarstva bolj kot kdaj koli prej zahtevajo visoko uspo-
sobljenost in fleksibilnost delovne sile.« (OECD, 1985, Education in
modern society. Paris: OECD; po: MacPhail, 2008: 67) Kakšne posle-
dice ima to za slovenski izobraževalni sistem?
Tako neoliberalne politike prilivajo olja na ogenj napetostim med
različnimi socialnimi sloji in le še poslabšujejo družbeno situacijo, ki pa
jo zopet izrabljajo sebi v prid.
Tudi na primeru Slovenije se je pokazalo to, kar so mnoge druge dr-
žave izkusile že pred nami: »Danes imajo ekonomisti bolj kot kdaj koli v
preteklosti moč, da oblikujejo izobraževalni diskurz izrecno z ekonom-
skimi cilji in imperativi.« (MacPhail, 2008: 53)
Neoliberalizem se kaže kot nova oblika podjarmljanja, kolonializ-
ma, imperializma. V izobraževanju je to nedopustno in nevarno.
Zaključek
Predstavili smo priznavanje neformalno pridobljenega znanja z ne-
kaj zornih kotov: je del poklicnega in strokovnega izobraževanja, omo-
goča posameznikom potrditi njihova po neformalni ali priložnostni poti
pridobljena znanja, pri čemer naj bi jim potrdilo o neformalnih znanjih
(certifikat, kvalifikacija) odpiralo vrata tako do boljše zaposlitve (ali za-
poslitve sploh) kot v izobraževanje.
Videli smo, da najvidnejša oblika priznavanja neformalno pridoblje-
nega znanja, nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), ni povsem ustre-
zna in ne ponuja dovolj širokih možnosti, sploh ne v praksi, ter da je bolj
v službi delodajalcev in gospodarstva kot pa posameznikov.
Mnogi dokumenti sicer predvidevajo širšo zastavljenost priznavanja
neformalno pridobljenega znanja, kar bi bilo možno izkoristiti tudi v
Sloveniji, a se izkaže, da mnoge od njih bremeni neoliberalistična narav-
nanost, ki postavlja tudi izobraževanje v službo gospodarstvu.
V idealnih okoliščinah bi zadeva imela drugačen prizvok: posame-
zniki, ki imajo znanja, ki pa niso zajeta v njihovih diplomah, bi jih potr-
jevali ter si s tem odpirali vrata.
Začetno navdušenje nad tem, kaj vse bi lahko dosegli z dodatnimi
prijemi na področju priznavanja neformalno pridobljenega znanja, lah-
ko popusti, ko spoznamo, da je to le še eden izmed neoliberalnih prije-
