Page 269 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 269
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 269
no izobraževanje kar najtesneje povezano s sfero dela, a ni zanemarljivo,
da se občasno pojavi težnja po tem, da naj v prvi vrsti služi gospodarstvu.
Jasno je tudi, da v splošnem boljše stanje gospodarstva pomeni določene
prednosti za vse, za družbo v celoti, prinaša npr. več delovnih mest ipd.,
nesmiselno pa je brez razmisleka pristati na neoliberalistične zahteve, da
mora biti tudi ob rastočem gospodarstvu možno, da ogromno posame-
znikov živi pod robom preživetja le zato, ker dobički za lastnike in del-
ničarje niso dovolj visoki, če delavce plačamo pošteno. Ne moremo reči,
da sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja in njegovi posamezni
deli delujejo dobro, če relativno veliki odstotki posameznikov z določe-
nimi kvalifikacijami dolgoročno niso zaposljivi ter če tisti, ki imajo za-
poslitev, ne morejo dostojno živeti od lastnega dela. Na tem področju se
vidi, da je prepletenost gospodarstva in poklicnega in strokovnega izo-
braževanja velika.
Zaradi vsega tega bomo preverili, kako se na področje izobraževa-
nja prenaša neoliberalistična logika, ter navedli nekaj primerov po zahte-
vah, ki bi ob doslednem upoštevanju vodile v smer večjega razslojevanja.
– Začnimo z Belo knjigo o izobraževanju in usposabljanju v Evropi iz
leta 1995 (Teaching and learning …, 1995). Brez olepševanja prebe-
remo, da naj bi Bela knjiga vseživljenjskemu učenju dodelila ključno
vlogo pri vzpostavljanju nove družbe s prostim pretokom informa-
cij, znanja, dobrin in ljudi, ter s fleksibilno delovno silo, ki se jo lah-
ko zavrže. (Kallen4, 2002; po: MacPhail, 2008: 74) Lahko bi rekli –
z delovno silo za enkratno uporabo. Beli knjigi se očita tudi, da zelo
malo ponuja, da bi razširila razumevanje vseživljenjskega učenja, za-
vzema se celo, da bi za zožala razumevanje tega termina. MacPhail
navaja mnoge avtorje, ki odkrito analizirajo Belo knjigo kot neoli-
beralni dokument. Iz tega lahko tudi sklepamo, in naj to velja tudi
za navedbe vnaprej, da so orodja, ukrepi, ki iz tega sledijo, med njimi
zagotovo priznavanje neformalno pridobljenega znanja, nedvomno
neoliberalna orodja, ki nagovarjajo posameznike k prilagajanju go-
spodarskim in družbenim spremembam, pri čemer pa imajo odgo-
vornost za to v rokah, seveda, predvsem posamezniki sami.
– Lizbonska strategija (Lizbonska …, 2000), s katero je bil leta 2000
zastavljen cilj, da Evropska unija do leta 2010 postane najbolj konku-
renčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.
Ne glede na to, da so bili cilji kasneje spremenjeni, in ne glede na to,
4 Kallen, D. (2002). Lifelong learning revisited. V: Istance, D., Schuetze, H. G. Schuller, T. (eds.) In-
ternational perspective on lifelong learning: From recurrent education to the knowledge society.
Buckingham: Open University Press.
v predpisih in priporočilih 269
no izobraževanje kar najtesneje povezano s sfero dela, a ni zanemarljivo,
da se občasno pojavi težnja po tem, da naj v prvi vrsti služi gospodarstvu.
Jasno je tudi, da v splošnem boljše stanje gospodarstva pomeni določene
prednosti za vse, za družbo v celoti, prinaša npr. več delovnih mest ipd.,
nesmiselno pa je brez razmisleka pristati na neoliberalistične zahteve, da
mora biti tudi ob rastočem gospodarstvu možno, da ogromno posame-
znikov živi pod robom preživetja le zato, ker dobički za lastnike in del-
ničarje niso dovolj visoki, če delavce plačamo pošteno. Ne moremo reči,
da sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja in njegovi posamezni
deli delujejo dobro, če relativno veliki odstotki posameznikov z določe-
nimi kvalifikacijami dolgoročno niso zaposljivi ter če tisti, ki imajo za-
poslitev, ne morejo dostojno živeti od lastnega dela. Na tem področju se
vidi, da je prepletenost gospodarstva in poklicnega in strokovnega izo-
braževanja velika.
Zaradi vsega tega bomo preverili, kako se na področje izobraževa-
nja prenaša neoliberalistična logika, ter navedli nekaj primerov po zahte-
vah, ki bi ob doslednem upoštevanju vodile v smer večjega razslojevanja.
– Začnimo z Belo knjigo o izobraževanju in usposabljanju v Evropi iz
leta 1995 (Teaching and learning …, 1995). Brez olepševanja prebe-
remo, da naj bi Bela knjiga vseživljenjskemu učenju dodelila ključno
vlogo pri vzpostavljanju nove družbe s prostim pretokom informa-
cij, znanja, dobrin in ljudi, ter s fleksibilno delovno silo, ki se jo lah-
ko zavrže. (Kallen4, 2002; po: MacPhail, 2008: 74) Lahko bi rekli –
z delovno silo za enkratno uporabo. Beli knjigi se očita tudi, da zelo
malo ponuja, da bi razširila razumevanje vseživljenjskega učenja, za-
vzema se celo, da bi za zožala razumevanje tega termina. MacPhail
navaja mnoge avtorje, ki odkrito analizirajo Belo knjigo kot neoli-
beralni dokument. Iz tega lahko tudi sklepamo, in naj to velja tudi
za navedbe vnaprej, da so orodja, ukrepi, ki iz tega sledijo, med njimi
zagotovo priznavanje neformalno pridobljenega znanja, nedvomno
neoliberalna orodja, ki nagovarjajo posameznike k prilagajanju go-
spodarskim in družbenim spremembam, pri čemer pa imajo odgo-
vornost za to v rokah, seveda, predvsem posamezniki sami.
– Lizbonska strategija (Lizbonska …, 2000), s katero je bil leta 2000
zastavljen cilj, da Evropska unija do leta 2010 postane najbolj konku-
renčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.
Ne glede na to, da so bili cilji kasneje spremenjeni, in ne glede na to,
4 Kallen, D. (2002). Lifelong learning revisited. V: Istance, D., Schuetze, H. G. Schuller, T. (eds.) In-
ternational perspective on lifelong learning: From recurrent education to the knowledge society.
Buckingham: Open University Press.
