Page 271 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 271
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 271
neje ena izmed štirih prednostnih nalog, priznavanje usposobljeno-
sti in kvalifikacij, vsebuje: (1) Preučevanje, kako bi lahko spodbu-
dili preglednost, primerljivost, prenosljivost in priznavanje usposo-
bljenosti oziroma kvalifikacij med različnimi državami in na različ-
nih ravneh z razvojem priporočenih ravni, skupnih načel za potrje-
vanje in skupnih ukrepov, vključno s prenosnim nabirnim sistemom
za poklicno in strokovno izobraževanje. (2) Večjo pomoč pri razvoju
usposobljenosti in kvalifikacij na sektorski ravni z okrepitvijo sode-
lovanja in usklajevanja, zlasti z vključevanjem socialnih partnerjev.
Ta način ponazarja več pobud na ravni skupnosti, na dvostranski in
večstranski podlagi, skupaj z že ugotovljenimi pobudami v različnih
sektorjih, ki so usmerjene k vzajemno priznanim kvalifikacijam. (3)
Razvoj niza skupnih načel v zvezi z veljavnostjo neformalnega in
vsakodnevnega učenja, da bi bila zagotovljena večja skladnost nači-
nov v različnih državah in na različnih ravneh. (Copenhagen, 2002:
2) Predvsem zbode v oči poenotenje sistemov priznavanja, podreja-
nje nekim skupnim pravilom in določilom, ki so vsiljena od zgoraj.
– Maastrichtsko sporočilo, ki je sledilo, na evropski ravni (skozi orod-
ja in načine, ki upoštevajo predhodne učne izkušnje in odpirajo
možnosti za priznavanje neformalno pridobljenega znanja) nalaga:
vzpostavitev transparentnosti, kakovosti in medsebojnega zaupanja
za lažjo vzpostavitev pravega evropskega trga delovne sile (Maastri-
cht …, 2004: 4), iz česar zopet razberemo vlogo, ki naj jo izobraževa-
nje ima pri soizgrajevanju trga dela.
– Sporočilo iz Helsinkov naj bi predvsem zagotovilo vzpostavljanje
kontinuitete izvajanja sprejetih načel in instrumentov (The Helsin-
ki …, 2006). Pot k evropskemu prostoru poklicnega in strokovne-
ga izobraževanja ter k podpori konkurenčnosti evropskega trga dela
naj bi se tlakovala z nadaljnjim razvojem skupnih evropskih orodij
(ibid.), kar kaže na neposredno povezavo konkretno med orodji za
priznavanje neformalno pridobljenega znanja in gospodarstvom.
– Pri Sporočilu iz Bordeauxa (The Bordeaux …, 2008) pa je nedvomno
najbolj zanimiva ugotovitev ta, da je københavnski proces prinesel
bistvene spremembe v nacionalnih izobraževalnih politikah, saj so
bila orodja na prostovoljni osnovi vključena v njihove nacionalne za-
konodaje. Vprašamo se, kako prostovoljno lahko države res vpeljuje-
jo mehanizme, ki so jim vsiljeni od zgoraj, in po razvitosti katerih jih
bodo slej ko prej primerjali z drugimi državami, ki bi jim rade bile
podobne. Preberemo pa še, da je »kopenhagenski proces prispeval
k večji vlogi poklicnega in strokovnega izobraževanja pri izvajanju
v predpisih in priporočilih 271
neje ena izmed štirih prednostnih nalog, priznavanje usposobljeno-
sti in kvalifikacij, vsebuje: (1) Preučevanje, kako bi lahko spodbu-
dili preglednost, primerljivost, prenosljivost in priznavanje usposo-
bljenosti oziroma kvalifikacij med različnimi državami in na različ-
nih ravneh z razvojem priporočenih ravni, skupnih načel za potrje-
vanje in skupnih ukrepov, vključno s prenosnim nabirnim sistemom
za poklicno in strokovno izobraževanje. (2) Večjo pomoč pri razvoju
usposobljenosti in kvalifikacij na sektorski ravni z okrepitvijo sode-
lovanja in usklajevanja, zlasti z vključevanjem socialnih partnerjev.
Ta način ponazarja več pobud na ravni skupnosti, na dvostranski in
večstranski podlagi, skupaj z že ugotovljenimi pobudami v različnih
sektorjih, ki so usmerjene k vzajemno priznanim kvalifikacijam. (3)
Razvoj niza skupnih načel v zvezi z veljavnostjo neformalnega in
vsakodnevnega učenja, da bi bila zagotovljena večja skladnost nači-
nov v različnih državah in na različnih ravneh. (Copenhagen, 2002:
2) Predvsem zbode v oči poenotenje sistemov priznavanja, podreja-
nje nekim skupnim pravilom in določilom, ki so vsiljena od zgoraj.
– Maastrichtsko sporočilo, ki je sledilo, na evropski ravni (skozi orod-
ja in načine, ki upoštevajo predhodne učne izkušnje in odpirajo
možnosti za priznavanje neformalno pridobljenega znanja) nalaga:
vzpostavitev transparentnosti, kakovosti in medsebojnega zaupanja
za lažjo vzpostavitev pravega evropskega trga delovne sile (Maastri-
cht …, 2004: 4), iz česar zopet razberemo vlogo, ki naj jo izobraževa-
nje ima pri soizgrajevanju trga dela.
– Sporočilo iz Helsinkov naj bi predvsem zagotovilo vzpostavljanje
kontinuitete izvajanja sprejetih načel in instrumentov (The Helsin-
ki …, 2006). Pot k evropskemu prostoru poklicnega in strokovne-
ga izobraževanja ter k podpori konkurenčnosti evropskega trga dela
naj bi se tlakovala z nadaljnjim razvojem skupnih evropskih orodij
(ibid.), kar kaže na neposredno povezavo konkretno med orodji za
priznavanje neformalno pridobljenega znanja in gospodarstvom.
– Pri Sporočilu iz Bordeauxa (The Bordeaux …, 2008) pa je nedvomno
najbolj zanimiva ugotovitev ta, da je københavnski proces prinesel
bistvene spremembe v nacionalnih izobraževalnih politikah, saj so
bila orodja na prostovoljni osnovi vključena v njihove nacionalne za-
konodaje. Vprašamo se, kako prostovoljno lahko države res vpeljuje-
jo mehanizme, ki so jim vsiljeni od zgoraj, in po razvitosti katerih jih
bodo slej ko prej primerjali z drugimi državami, ki bi jim rade bile
podobne. Preberemo pa še, da je »kopenhagenski proces prispeval
k večji vlogi poklicnega in strokovnega izobraževanja pri izvajanju
