Page 266 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 266
Neformalno učenje? Kaj je to?
formalnega izobraževanja, doseženo stopnjo izobrazbe prebivalstva, po-
vezovanje dela in izobraževanja, vključevanje osipnikov v proces izobra-
ževanja, ustvarjanje spodbudnega okolja za učenje in nove kulture uče-
nja« Poročilo o uresničevanju delovnega programa »Izobraževanje in
usposabljanje 2010« 2002–2003. (Poročilo …, 2004: 14) in drugo. V pri-
hodnosti bomo zato razvijali primerljiv sistem na evropski ravni, ki bo
omogočal uveljavljanje vsega znanja, pridobljenega na neformalen način
(ibid.: 12). Če dosežemo to, smo storili velik korak naprej. Strah, da je ta
trditev v današnjih pogojih preoptimistična, ostaja.
Med oblikovanimi predlogi in usmeritvami za reševanje obstoječega
stanja na področju vseživljenjskega učenja beremo tudi o ozaveščanju na
področju iskanja kadrov in priznavanju in prepoznavanju ne le formal-
ne izobrazbe in delovnih izkušenj, ampak tudi pridobljeno znanje, spre-
tnosti, veščine ter ključne kompetence, postavljena pa je tudi zahteva po
odpiranju možnosti priznavanja znanja, pridobljenega po neformalnih
poteh (ibid.: 29, 30). To je posebej pomembno za razvoj področja, saj še
tako dobro razvit sistem ne bo dovolj, v kolikor ne bo zagotovljeno, da se
o možnostih, ki jih daje, neprestano ozavešča ter se pri tem doseže ustre-
zne ciljne skupine.
Za področje odpiranja sistemov izobraževanja in usposabljanja v šir-
še okolje s poudarkom na povezovanju izobraževanja in dela, transparent
nosti in priznavanju poklicnih kvalifikacij je bil sprejet sklep, da bomo
razvijali in krepili ugotavljanje, preverjanje in potrjevanje neformalno
pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc v okviru certifikatnega
sistema (vse do 7. stopnje zahtevnosti) (ibid.: 34). Analiza je pokazala,
da obstoječe NPK praviloma ne presegajo srednješolske ravni. (Anali-
za …, 2010)
V letu 2007 smo brali še Evropski popis o priznavanju, Nacionalno
poročilo za Slovenijo. (European …, 2007). Navaja, da je v Sloveniji omo-
gočeno pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ter, za razliko
od nekaterih drugih virov (cf. Analiza …, 2010), da je vključenost dobra,
da so NPK dobro sprejete pri delodajalcih (cf. ibid.) in da je sodelovanje
socialnih partnerjev v procesu dobro. Pri tem pa kritizira slabo vključe-
nost tretjega sektorja v priznavanje neformalnega izobraževanja in prilo-
žnostnega znanja (European …, 2007: 14), čeprav je na tem mestu v pu-
blikaciji kar nekaj protislovij.
Poročilo, ki se je dotaknilo tudi izobraževanja v Sloveniji, je bil Eko-
nomski pregled OECD za Slovenijo 2010 (Ekonomski …, 2011). Tu ni
bilo govora o priznavanju neformalnega izobraževanja, pač pa je bila v
precep vzeta predvsem razporeditev sredstev v Sloveniji znotraj sistema
formalnega izobraževanja, doseženo stopnjo izobrazbe prebivalstva, po-
vezovanje dela in izobraževanja, vključevanje osipnikov v proces izobra-
ževanja, ustvarjanje spodbudnega okolja za učenje in nove kulture uče-
nja« Poročilo o uresničevanju delovnega programa »Izobraževanje in
usposabljanje 2010« 2002–2003. (Poročilo …, 2004: 14) in drugo. V pri-
hodnosti bomo zato razvijali primerljiv sistem na evropski ravni, ki bo
omogočal uveljavljanje vsega znanja, pridobljenega na neformalen način
(ibid.: 12). Če dosežemo to, smo storili velik korak naprej. Strah, da je ta
trditev v današnjih pogojih preoptimistična, ostaja.
Med oblikovanimi predlogi in usmeritvami za reševanje obstoječega
stanja na področju vseživljenjskega učenja beremo tudi o ozaveščanju na
področju iskanja kadrov in priznavanju in prepoznavanju ne le formal-
ne izobrazbe in delovnih izkušenj, ampak tudi pridobljeno znanje, spre-
tnosti, veščine ter ključne kompetence, postavljena pa je tudi zahteva po
odpiranju možnosti priznavanja znanja, pridobljenega po neformalnih
poteh (ibid.: 29, 30). To je posebej pomembno za razvoj področja, saj še
tako dobro razvit sistem ne bo dovolj, v kolikor ne bo zagotovljeno, da se
o možnostih, ki jih daje, neprestano ozavešča ter se pri tem doseže ustre-
zne ciljne skupine.
Za področje odpiranja sistemov izobraževanja in usposabljanja v šir-
še okolje s poudarkom na povezovanju izobraževanja in dela, transparent
nosti in priznavanju poklicnih kvalifikacij je bil sprejet sklep, da bomo
razvijali in krepili ugotavljanje, preverjanje in potrjevanje neformalno
pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc v okviru certifikatnega
sistema (vse do 7. stopnje zahtevnosti) (ibid.: 34). Analiza je pokazala,
da obstoječe NPK praviloma ne presegajo srednješolske ravni. (Anali-
za …, 2010)
V letu 2007 smo brali še Evropski popis o priznavanju, Nacionalno
poročilo za Slovenijo. (European …, 2007). Navaja, da je v Sloveniji omo-
gočeno pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ter, za razliko
od nekaterih drugih virov (cf. Analiza …, 2010), da je vključenost dobra,
da so NPK dobro sprejete pri delodajalcih (cf. ibid.) in da je sodelovanje
socialnih partnerjev v procesu dobro. Pri tem pa kritizira slabo vključe-
nost tretjega sektorja v priznavanje neformalnega izobraževanja in prilo-
žnostnega znanja (European …, 2007: 14), čeprav je na tem mestu v pu-
blikaciji kar nekaj protislovij.
Poročilo, ki se je dotaknilo tudi izobraževanja v Sloveniji, je bil Eko-
nomski pregled OECD za Slovenijo 2010 (Ekonomski …, 2011). Tu ni
bilo govora o priznavanju neformalnega izobraževanja, pač pa je bila v
precep vzeta predvsem razporeditev sredstev v Sloveniji znotraj sistema
