Page 265 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 265
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 265
dela; /…/ vlagati več in učinkoviteje v človeške vire in vseživljenjsko uče-
nje /…/« (Ur. l. EU, št. 2004/740/ES, L 326/45). V tej oceni je rečeno
tudi, da mora
»večina držav članic, če želi uspešno izvajati prestrukturiranje svojih gospo-
darstev, skupaj s socialnimi partnerji razvijati svoja prizadevanja za posodo-
bitev svojih politik zaposlovanja. Bistveni so novo ravnovesje med prožno-
stjo in varnostjo, večja udeležba pri zaposlovanju, naložbe v človeški kapital
prek vseživljenjskega učenja in potreba po izboljšanju zdravja delovne sile.
Socialno partnerstvo in pomembne izboljšave upravne usposobljenosti or-
ganov oblasti so še vedno ključne v večini novih držav članic za dosego po-
polne izvedbe in učinkovite uporabe pomoči Evropskega socialnega skla-
da, glavnega sredstva za vlaganje v človeški kapital in vseživljenjsko učenje.«
(Ur. l. EU, št. 2004/741/ES, L 326/47)
Med prednostnimi nalogami novih držav članic pa je bilo posebej
za Slovenijo med drugim poudarjeno, da si je pomembno prizadevati za
spodbujanje prilagodljivih oblik dela ob vzdrževanju ustreznega soraz-
merja med prožnostjo in varnostjo, pritegniti več ljudi na trg dela, tako
da delo postane realna možnost za vse, povečevati zaposlovanje oseb, sta-
rejših od 55 let, povečati delež odraslih, udeleženih pri nadaljnjem izo-
braževanju in usposabljanju, zmanjševati predčasno prenehanje šolanja.
(Ur. l. EU, št. 2004/741/ES, L 326/62–63)
Vse to so pozivi, ki imajo neko težo, in res lahko izboljšajo položaj
ali možnosti marsikaterega posameznika, vendar so danes, v spremenje-
nih gospodarskih pogojih v primerjavi z letom 2004, ko je bilo to obja-
vljeno, določeni cilji realno težko dosegljivi (npr. povečevanje zaposlova-
nja oseb, starejših od 55 let, ob vsesplošnemu naraščanju števila brezpo-
selnih in propadanju podjetij). Pri tem je zopet pomembno poudariti,
da mora pri tovrstnih ukrepih v ospredju ostati dobro vsakega posamez
nika. Vsekakor pa iz vsega naštetega lahko preberemo, da lahko k pred-
nostnim nalogam s področja izobraževanja in zaposlovanja, ki so bile
postavljene pred Slovenijo, več ali manj prispeva ravno ustrezno urejeno
priznavanje neformalno pridobljenega znanja.
Tudi Slovenija sama je doseženo stanje (z ozirom na postavljene zah-
teve, priporočila, smernice) presojala, pregledala, dokumentirala in o
njem poročala.
Leta 2004 je bil ocenjen napredek glede na postavljene smernice raz
voja do leta 2010. »Dosedanja politika izobraževanja je bila pravilno za-
stavljena in sledi evropski strategiji, le na posameznih področjih bi kaza-
lo nekoliko pospešiti, saj so zaostanki nekoliko večji, kot bi to želeli in
pričakovali.« To se nanaša predvsem na »privlačnost formalnega in ne-
v predpisih in priporočilih 265
dela; /…/ vlagati več in učinkoviteje v človeške vire in vseživljenjsko uče-
nje /…/« (Ur. l. EU, št. 2004/740/ES, L 326/45). V tej oceni je rečeno
tudi, da mora
»večina držav članic, če želi uspešno izvajati prestrukturiranje svojih gospo-
darstev, skupaj s socialnimi partnerji razvijati svoja prizadevanja za posodo-
bitev svojih politik zaposlovanja. Bistveni so novo ravnovesje med prožno-
stjo in varnostjo, večja udeležba pri zaposlovanju, naložbe v človeški kapital
prek vseživljenjskega učenja in potreba po izboljšanju zdravja delovne sile.
Socialno partnerstvo in pomembne izboljšave upravne usposobljenosti or-
ganov oblasti so še vedno ključne v večini novih držav članic za dosego po-
polne izvedbe in učinkovite uporabe pomoči Evropskega socialnega skla-
da, glavnega sredstva za vlaganje v človeški kapital in vseživljenjsko učenje.«
(Ur. l. EU, št. 2004/741/ES, L 326/47)
Med prednostnimi nalogami novih držav članic pa je bilo posebej
za Slovenijo med drugim poudarjeno, da si je pomembno prizadevati za
spodbujanje prilagodljivih oblik dela ob vzdrževanju ustreznega soraz-
merja med prožnostjo in varnostjo, pritegniti več ljudi na trg dela, tako
da delo postane realna možnost za vse, povečevati zaposlovanje oseb, sta-
rejših od 55 let, povečati delež odraslih, udeleženih pri nadaljnjem izo-
braževanju in usposabljanju, zmanjševati predčasno prenehanje šolanja.
(Ur. l. EU, št. 2004/741/ES, L 326/62–63)
Vse to so pozivi, ki imajo neko težo, in res lahko izboljšajo položaj
ali možnosti marsikaterega posameznika, vendar so danes, v spremenje-
nih gospodarskih pogojih v primerjavi z letom 2004, ko je bilo to obja-
vljeno, določeni cilji realno težko dosegljivi (npr. povečevanje zaposlova-
nja oseb, starejših od 55 let, ob vsesplošnemu naraščanju števila brezpo-
selnih in propadanju podjetij). Pri tem je zopet pomembno poudariti,
da mora pri tovrstnih ukrepih v ospredju ostati dobro vsakega posamez
nika. Vsekakor pa iz vsega naštetega lahko preberemo, da lahko k pred-
nostnim nalogam s področja izobraževanja in zaposlovanja, ki so bile
postavljene pred Slovenijo, več ali manj prispeva ravno ustrezno urejeno
priznavanje neformalno pridobljenega znanja.
Tudi Slovenija sama je doseženo stanje (z ozirom na postavljene zah-
teve, priporočila, smernice) presojala, pregledala, dokumentirala in o
njem poročala.
Leta 2004 je bil ocenjen napredek glede na postavljene smernice raz
voja do leta 2010. »Dosedanja politika izobraževanja je bila pravilno za-
stavljena in sledi evropski strategiji, le na posameznih področjih bi kaza-
lo nekoliko pospešiti, saj so zaostanki nekoliko večji, kot bi to želeli in
pričakovali.« To se nanaša predvsem na »privlačnost formalnega in ne-
