Page 264 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 264
Neformalno učenje? Kaj je to?
Uresničevanje resolucije nacionalnega programa izobraževanja odraslih
pa je bilo ocenjeno v dokumentu Analiza uresničevanja Resolucije o na-
cionalnem programu Izobraževanja odraslih (ReNPIO) 2005–2008 in
Izhodišča za oblikovanje Resolucije o nacionalnem programu Izobraže-
vanja odraslih (ReNPIO) 2010–2013, ki ga je pripravil Andragoški cen-
ter Slovenije leta 2010 (Analiza …, 2010) in ki smo ga že obravnavali za-
radi natančne študije NPK, za katero smo pokazali, da je našla veliko re-
snih pomanjkljivosti v obstoječem sistemu in tudi predvidela nadaljnje
širjenje in nadgradnjo priznavanja v Sloveniji.
Za naš predmet razprave je v zgoraj omenjenem poročilu (Imple-
menting …, 2003) posebej pomembna ocena, kako formalni sistemi izo-
braževanja in usposabljanja upoštevajo večrazsežnostni (lifewide) vidik
učenja, posebej glede vprašanja, kako se upoštevajoč ta vidik prilagajajo
vstopni pogoji in pogoji napredovanja ter pogoji priznavanja v formal-
nem sektorju (pri čemer so mišljeni mehanizmi priznavanja predhodne-
ga učenja (oziroma ugotavljanja in priznavanja znanja) ter metodologija
in sistem za presojanje in potrjevanje kompetenc). V poročilu smo pred
skoraj desetletjem brali, da s tega vidika uvajamo pristope, ki upoštevajo
predhodno učenje udeležencev, kot del reforme formalnega sistema, če-
prav je to posebej na sekundarni ravni v praksi komaj opaziti (ibid.: 11).
Izobraževalne organizacije v Sloveniji so bile pri tem ocenjene kot še ve-
dno precej toge, tj. takšne, ki se za prehajanje posameznikov med sfero
dela in učenja, med različnimi sistemi izobraževanja ali različnimi pot-
mi znotraj enega sistema samega pogosteje ozirajo na formalna dokazi-
la. Raje kot da bi prepustile odgovornost udeležencem izobraževanja, jo
prevzemajo nase. Poročilo je kot pomemben korak proti priznavanju ne-
formalno in priložnostno pridobljenega znanja ocenilo tudi sprejem za-
kona o poklicnih kvalifikacijah, ki od institucij, ki izobražujejo in uspo-
sabljajo, zahteva upoštevanje certificiranih kvalifikacij pri vstopanju v
formalno izobraževanje in usposabljanje (ibid.). V tem desetletju je bilo
storjenega veliko, a smo v Analizi prebrali, da je vzpostavljen sistem po-
treben resne izboljšave.
Leto kasneje, kot je izšla ocena »Implementing …«, in slabega pol
leta po širitvi EU je Evropa podala državam pristopnicam, tudi Sloveni-
ji, oceno o njihovem stanju na področju zaposlovanja in izobraževanja.
Sklepi Evropske delovne skupine za zaposlovanje in pregled nacionalnih
akcijskih načrtov zaposlovanja, ki so se nanašali na vse države članice,
kažejo, da morajo države članice in socialni partnerji dati prednost na-
slednjim ukrepom: »povečati sposobnost prilagajanja delavcev in pod-
jetij na spreminjajoče se gospodarske razmere in povpraševanje na trgu
Uresničevanje resolucije nacionalnega programa izobraževanja odraslih
pa je bilo ocenjeno v dokumentu Analiza uresničevanja Resolucije o na-
cionalnem programu Izobraževanja odraslih (ReNPIO) 2005–2008 in
Izhodišča za oblikovanje Resolucije o nacionalnem programu Izobraže-
vanja odraslih (ReNPIO) 2010–2013, ki ga je pripravil Andragoški cen-
ter Slovenije leta 2010 (Analiza …, 2010) in ki smo ga že obravnavali za-
radi natančne študije NPK, za katero smo pokazali, da je našla veliko re-
snih pomanjkljivosti v obstoječem sistemu in tudi predvidela nadaljnje
širjenje in nadgradnjo priznavanja v Sloveniji.
Za naš predmet razprave je v zgoraj omenjenem poročilu (Imple-
menting …, 2003) posebej pomembna ocena, kako formalni sistemi izo-
braževanja in usposabljanja upoštevajo večrazsežnostni (lifewide) vidik
učenja, posebej glede vprašanja, kako se upoštevajoč ta vidik prilagajajo
vstopni pogoji in pogoji napredovanja ter pogoji priznavanja v formal-
nem sektorju (pri čemer so mišljeni mehanizmi priznavanja predhodne-
ga učenja (oziroma ugotavljanja in priznavanja znanja) ter metodologija
in sistem za presojanje in potrjevanje kompetenc). V poročilu smo pred
skoraj desetletjem brali, da s tega vidika uvajamo pristope, ki upoštevajo
predhodno učenje udeležencev, kot del reforme formalnega sistema, če-
prav je to posebej na sekundarni ravni v praksi komaj opaziti (ibid.: 11).
Izobraževalne organizacije v Sloveniji so bile pri tem ocenjene kot še ve-
dno precej toge, tj. takšne, ki se za prehajanje posameznikov med sfero
dela in učenja, med različnimi sistemi izobraževanja ali različnimi pot-
mi znotraj enega sistema samega pogosteje ozirajo na formalna dokazi-
la. Raje kot da bi prepustile odgovornost udeležencem izobraževanja, jo
prevzemajo nase. Poročilo je kot pomemben korak proti priznavanju ne-
formalno in priložnostno pridobljenega znanja ocenilo tudi sprejem za-
kona o poklicnih kvalifikacijah, ki od institucij, ki izobražujejo in uspo-
sabljajo, zahteva upoštevanje certificiranih kvalifikacij pri vstopanju v
formalno izobraževanje in usposabljanje (ibid.). V tem desetletju je bilo
storjenega veliko, a smo v Analizi prebrali, da je vzpostavljen sistem po-
treben resne izboljšave.
Leto kasneje, kot je izšla ocena »Implementing …«, in slabega pol
leta po širitvi EU je Evropa podala državam pristopnicam, tudi Sloveni-
ji, oceno o njihovem stanju na področju zaposlovanja in izobraževanja.
Sklepi Evropske delovne skupine za zaposlovanje in pregled nacionalnih
akcijskih načrtov zaposlovanja, ki so se nanašali na vse države članice,
kažejo, da morajo države članice in socialni partnerji dati prednost na-
slednjim ukrepom: »povečati sposobnost prilagajanja delavcev in pod-
jetij na spreminjajoče se gospodarske razmere in povpraševanje na trgu
