Page 261 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 261
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 261
priložnostnega učenja in raznovrstnosti ter fleksibilnosti izobraževal-
nih možnosti. (Bela …, 2011: 373–376) Pomembnost, ki jo Bela knjiga v
delu, ki se nanaša na izobraževanje odraslih, pripisuje pomenu in podro-
čju priznavanja neformalno pridobljenega znanja, slutimo tudi iz večine
drugih načel. Avtorji Bele knjige med drugim predlagajo npr.: zagotovi-
tev ustreznih ukrepov (med drugim ukrepov pozitivne diskriminacije)
za prikrajšane skupine prebivalstva tudi v izobraževanju odraslih; ustre-
zno financiranje izobraževanja, ki naj se zagotavlja v skladu z načeli so-
cialne pravičnosti in družbene vključenosti ter potreb in zahtev družbe-
nega razvoja in razvoja posameznikov (financiranje poklicnega in splo-
šnega izobraževanja) (ibid.: 374), kar je kar najtesneje povezano s prizna-
vanjem neformalno pridobljenega znanja. Ni potrebno posebej poudar-
jati, da je to eden redkih uradnih dokumentov, ki izrecno navede, da je
izobraževanje potrebno tudi zaradi razvoja posameznikov.
V Beli knjigi v delu, posvečenemu izobraževanju odraslih, najdemo
tudi predlog, kako naj bi bilo izobraževanje odraslih pri nas zasnovano v
prihodnje. Izpostavljamo troje:
»zagotoviti vsem odraslim dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih
možnosti, ki bodo omogočale polno realizacijo njihovega človeškega po-
tenciala in bodo povezovale osebne izkušnje s širšimi družbenimi, ekonom-
skimi, kulturnimi in okoljskimi dejavniki ter na ta način usposobile ljudi za
delovanje, za refleksijo in za ustrezno odzivanje na socialne, politične, eko-
nomske, kulturne in tehnološke izzive ter za graditev skupnosti«; »zmanj-
šati strukturne in individualne ovire pri vključevanju odraslih v izobraževa-
nje in učenje (informiranje in svetovanje, inovativni metodični pristopi ter
specifični pripomočki za osebe s posebnimi potrebami, bogatenje izobra-
ževalne ponudbe, še posebej za ranljive skupine, materialne spodbude itd.)«
ter »z različnimi ukrepi povečati motivacijo ranljivih skupin za izobraževa-
nje in učenje (priznavanja znanja, pridobljenega z neformalnim in priložno-
stnim učenjem ter izkušnjami, informiranje in svetovanje, promocijske ak-
tivnosti, posebni podporni ukrepi)«. (Bela …, 2011: 376–377)
Uresničitev teh in drugih navedenih ciljev bi pomenila velike pre-
mike v smeri pravičnejšega dostopa do izobraževanja za vse, ne glede na
njihovo socialno poreklo. Uresničitev predvsem zadnjih dveh navedenih
ciljev pa bi pomenila ustrezne premike v dajanju večjega pomena nefor-
malno pridobljenemu znanju in posledično priznavanju le-tega. Znova je
potrebno poudariti, da je razumevanje izobraževanja odraslih kot »pol-
ne realizacije /…/ človeškega potenciala /odraslih, op. a./« (ibid.) bistve-
no za kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja v celoti.
v predpisih in priporočilih 261
priložnostnega učenja in raznovrstnosti ter fleksibilnosti izobraževal-
nih možnosti. (Bela …, 2011: 373–376) Pomembnost, ki jo Bela knjiga v
delu, ki se nanaša na izobraževanje odraslih, pripisuje pomenu in podro-
čju priznavanja neformalno pridobljenega znanja, slutimo tudi iz večine
drugih načel. Avtorji Bele knjige med drugim predlagajo npr.: zagotovi-
tev ustreznih ukrepov (med drugim ukrepov pozitivne diskriminacije)
za prikrajšane skupine prebivalstva tudi v izobraževanju odraslih; ustre-
zno financiranje izobraževanja, ki naj se zagotavlja v skladu z načeli so-
cialne pravičnosti in družbene vključenosti ter potreb in zahtev družbe-
nega razvoja in razvoja posameznikov (financiranje poklicnega in splo-
šnega izobraževanja) (ibid.: 374), kar je kar najtesneje povezano s prizna-
vanjem neformalno pridobljenega znanja. Ni potrebno posebej poudar-
jati, da je to eden redkih uradnih dokumentov, ki izrecno navede, da je
izobraževanje potrebno tudi zaradi razvoja posameznikov.
V Beli knjigi v delu, posvečenemu izobraževanju odraslih, najdemo
tudi predlog, kako naj bi bilo izobraževanje odraslih pri nas zasnovano v
prihodnje. Izpostavljamo troje:
»zagotoviti vsem odraslim dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih
možnosti, ki bodo omogočale polno realizacijo njihovega človeškega po-
tenciala in bodo povezovale osebne izkušnje s širšimi družbenimi, ekonom-
skimi, kulturnimi in okoljskimi dejavniki ter na ta način usposobile ljudi za
delovanje, za refleksijo in za ustrezno odzivanje na socialne, politične, eko-
nomske, kulturne in tehnološke izzive ter za graditev skupnosti«; »zmanj-
šati strukturne in individualne ovire pri vključevanju odraslih v izobraževa-
nje in učenje (informiranje in svetovanje, inovativni metodični pristopi ter
specifični pripomočki za osebe s posebnimi potrebami, bogatenje izobra-
ževalne ponudbe, še posebej za ranljive skupine, materialne spodbude itd.)«
ter »z različnimi ukrepi povečati motivacijo ranljivih skupin za izobraževa-
nje in učenje (priznavanja znanja, pridobljenega z neformalnim in priložno-
stnim učenjem ter izkušnjami, informiranje in svetovanje, promocijske ak-
tivnosti, posebni podporni ukrepi)«. (Bela …, 2011: 376–377)
Uresničitev teh in drugih navedenih ciljev bi pomenila velike pre-
mike v smeri pravičnejšega dostopa do izobraževanja za vse, ne glede na
njihovo socialno poreklo. Uresničitev predvsem zadnjih dveh navedenih
ciljev pa bi pomenila ustrezne premike v dajanju večjega pomena nefor-
malno pridobljenemu znanju in posledično priznavanju le-tega. Znova je
potrebno poudariti, da je razumevanje izobraževanja odraslih kot »pol-
ne realizacije /…/ človeškega potenciala /odraslih, op. a./« (ibid.) bistve-
no za kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja v celoti.
