Page 263 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 263
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 263
V nadaljevanju si bomo ogledali, kako je bilo stanje v Sloveniji ocenjeno
z drugimi dokumenti.
Dokumenti, ki ocenjujejo stanje in dosežke
Urejanje vseh področij, ki se jih dotikajo lizbonska strategija in dru-
gi dokumenti, je zelo obsežno. Zato EU ne le postavlja smernice in del-
no zagotavlja sredstva, temveč v določenih časovnih intervalih tudi oce-
njuje doseženo stanje na posameznih področjih za vsako izmed držav ter
tudi njihov skupni napredek, podobno kot je to specifično za področje
poklicnega in strokovnega izobraževanja storila s Københavnsko dekla-
racijo in sporočili, ki so sledila.
V letu 2003 je bilo v poročilu Implementing Lifelong Learning Stra-
tegies in Europe: Progress report on the follow-up to the 2002 Council
resolution, Slovenia, (v.: Implementing …, 2003) z ozirom na pravni in fi-
nančni okvir, znotraj katerega se strategija vseživljenjskega učenja uvaja v
Sloveniji, ocenjeno, da so v določenih pravnih aktih upoštevani nekate-
ri vidiki neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, na pod-
lagi katerih bomo z državnim in/ali lokalnimi proračuni podprli tudi
programe in projekte, ki zadevajo to področje (ibid.: 3). Socialni partner-
ji imajo po besedah tega poročila s svojo posvetovalno vlogo pri vseh po-
membnih odločitvah, ki jih sprejme vlada, pomembno vlogo med drugim
tudi pri razporejanju sredstev za podporo programom neformalnega uče-
nja ter priznavanje kvalifikacij. Pri tem pa je bilo dodatno poudarjeno, da
je, nasprotno od zadovoljivega sodelovanja združenj delodajalcev, aktivna
in učinkovita vključenost sindikatov še vedno pod pričakovanji. (ibid.: 4)
Vloga vlade pri zagotavljanju enakopravnega dostopa do temeljnih spre-
tnosti za vse državljane kot pomembnega temelja za njihovo nadaljnje uče-
nje je bila poudarjena predvsem pri pozornosti, ki jo nameni osipnikom,
s posebnim poudarkom na skupine, ki jim grozi socialna izključenost, saj
naj bi se ti posamezniki vključevali v programe neformalnega usposablja-
nja z namenom, da bi se kasneje ponovno vključili tudi v sistem formalne-
ga izobraževanja in usposabljanja. (ibid.: 5) Za nova prednostna področja
(osipniki, neformalno izobraževanje, priložnostno učenje ter izobraževa-
nje odraslih) naj bi po navodilih EU pridobili nove vire financiranja ali pa
preusmerili k njim obstoječa sredstva z drugih področij.
Slovenski odgovor na to zahtevo v letu 2003 je bil, da bo vsa predstav
ljena vprašanja na vseh ravneh, z zastavljenimi konkretnimi cilji in kazal-
niki vseživljenjskega učenja, obravnaval Nacionalni program izobraževan
ja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 (ibid.: 7), ki je bil leto kasneje
tudi sprejet v obliki že omenjene resolucije (Resolucija …, 2004).
v predpisih in priporočilih 263
V nadaljevanju si bomo ogledali, kako je bilo stanje v Sloveniji ocenjeno
z drugimi dokumenti.
Dokumenti, ki ocenjujejo stanje in dosežke
Urejanje vseh področij, ki se jih dotikajo lizbonska strategija in dru-
gi dokumenti, je zelo obsežno. Zato EU ne le postavlja smernice in del-
no zagotavlja sredstva, temveč v določenih časovnih intervalih tudi oce-
njuje doseženo stanje na posameznih področjih za vsako izmed držav ter
tudi njihov skupni napredek, podobno kot je to specifično za področje
poklicnega in strokovnega izobraževanja storila s Københavnsko dekla-
racijo in sporočili, ki so sledila.
V letu 2003 je bilo v poročilu Implementing Lifelong Learning Stra-
tegies in Europe: Progress report on the follow-up to the 2002 Council
resolution, Slovenia, (v.: Implementing …, 2003) z ozirom na pravni in fi-
nančni okvir, znotraj katerega se strategija vseživljenjskega učenja uvaja v
Sloveniji, ocenjeno, da so v določenih pravnih aktih upoštevani nekate-
ri vidiki neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, na pod-
lagi katerih bomo z državnim in/ali lokalnimi proračuni podprli tudi
programe in projekte, ki zadevajo to področje (ibid.: 3). Socialni partner-
ji imajo po besedah tega poročila s svojo posvetovalno vlogo pri vseh po-
membnih odločitvah, ki jih sprejme vlada, pomembno vlogo med drugim
tudi pri razporejanju sredstev za podporo programom neformalnega uče-
nja ter priznavanje kvalifikacij. Pri tem pa je bilo dodatno poudarjeno, da
je, nasprotno od zadovoljivega sodelovanja združenj delodajalcev, aktivna
in učinkovita vključenost sindikatov še vedno pod pričakovanji. (ibid.: 4)
Vloga vlade pri zagotavljanju enakopravnega dostopa do temeljnih spre-
tnosti za vse državljane kot pomembnega temelja za njihovo nadaljnje uče-
nje je bila poudarjena predvsem pri pozornosti, ki jo nameni osipnikom,
s posebnim poudarkom na skupine, ki jim grozi socialna izključenost, saj
naj bi se ti posamezniki vključevali v programe neformalnega usposablja-
nja z namenom, da bi se kasneje ponovno vključili tudi v sistem formalne-
ga izobraževanja in usposabljanja. (ibid.: 5) Za nova prednostna področja
(osipniki, neformalno izobraževanje, priložnostno učenje ter izobraževa-
nje odraslih) naj bi po navodilih EU pridobili nove vire financiranja ali pa
preusmerili k njim obstoječa sredstva z drugih področij.
Slovenski odgovor na to zahtevo v letu 2003 je bil, da bo vsa predstav
ljena vprašanja na vseh ravneh, z zastavljenimi konkretnimi cilji in kazal-
niki vseživljenjskega učenja, obravnaval Nacionalni program izobraževan
ja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 (ibid.: 7), ki je bil leto kasneje
tudi sprejet v obliki že omenjene resolucije (Resolucija …, 2004).
