Page 259 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 259
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 259
kovnem izobraževanju. V šolskem letu 1999/2000 je bil zaradi priznava-
nja praktičnih izkušenj čas izobraževanja skrajšan 14,5 % odraslim ude-
ležencem.«
Takšna enosmerna pot žal kaže na bolj neoliberalistično naravna-
nost in ozadje NPK, kot bi si želeli oz. kot bi bilo možno, če bi NPK slu-
žile svojemu namenu v celoti, tako pa so le enostransko izrabljene s stra-
ni gospodarstva – pomembno jih je videti v tem kontekstu.
Analiza je podrobno analizirala druge dostopne vire ter na podlagi
tega med drugim zaključila, da NPK ne prispevajo k izboljšanju mate-
rialnega položaja, saj posameznikom z NPK v primerjavi s tistimi brez,
le redko katera izmed kolektivnih pogodb omogoča upoštevanje NPK
v sistemu nagrajevanja oz. plač. (ibid.) Obstoj NPK je tako lahko način
slepitve, če pri delodajalcih ni določeno, kako in kdaj bodo NPK pri po-
samezniku dejansko tudi upoštevali. To še znižuje motivacijo v povpre-
čju že tako nizko motiviranih odraslih, da bi se odločili za presojo svo-
jega neformalnega znanja ali da bi temu celo sledila vrnitev v izobraže-
vanje.
Analiza v NPK, kot jih imamo organizirane danes, najde toliko na-
pak, pomanjkljivosti, težav in ovir (cf. Analiza …, 2010: 96–97), da je de-
jansko potreben resen razmislek o nadgradnji sistema, predvsem v skrbi,
da bo le-ta služil bolj posamezniku in manj gospodarstvu.
Vse ugotovitve Analize bi veljalo uporabiti najprej pri prilagoditvah
NPK, kjer je to le mogoče in nujno, nato pa tudi pri resnem razmisleku o
vzporednem dopolnilnem sistemu oz. možnostih za priznavanje nefor-
malno pridobljenega znanja. Dejansko je, kot beremo, potrebno preseči
težnjo po uvajanju šolskega pristopa pri ocenjevanju poklicnih kompe-
tenc, videti moramo izven »šolskega« okvira resnično doumeti moč in
doseg neformalno in priložnostno pridobljenega znanja ter dejstvo, da
lahko za posameznika resnično pomenijo korak k odpiranju poti v izo-
braževanje, v novo družbeno vključenost. Možnost, da NPK predstav
ljajo kanal za udejanjanje »komercialnega interesa izvajalcev«, je nujno
potrebno omejiti.
Verjetno ni naključje, da avtorji Analize uresničevanja Resoluci-
je nacionalnega programa izobraževanja odraslih med dejavnostmi, po-
trebnimi za izvajanje nacionalnega programa, navajajo: »Nadaljevanje
razvijanja in vpeljevanja orodij ter mehanizmov za sistemsko umeščanje
postopkov vrednotenja neformalno pridobljenih znanj. Vredno bi bilo
razmisliti o ustanovitvi agencije za razvoj metodologij na področju vred
notenja neformalno pridobljenih znanj.« (Analiza …, 2010: 129)
v predpisih in priporočilih 259
kovnem izobraževanju. V šolskem letu 1999/2000 je bil zaradi priznava-
nja praktičnih izkušenj čas izobraževanja skrajšan 14,5 % odraslim ude-
ležencem.«
Takšna enosmerna pot žal kaže na bolj neoliberalistično naravna-
nost in ozadje NPK, kot bi si želeli oz. kot bi bilo možno, če bi NPK slu-
žile svojemu namenu v celoti, tako pa so le enostransko izrabljene s stra-
ni gospodarstva – pomembno jih je videti v tem kontekstu.
Analiza je podrobno analizirala druge dostopne vire ter na podlagi
tega med drugim zaključila, da NPK ne prispevajo k izboljšanju mate-
rialnega položaja, saj posameznikom z NPK v primerjavi s tistimi brez,
le redko katera izmed kolektivnih pogodb omogoča upoštevanje NPK
v sistemu nagrajevanja oz. plač. (ibid.) Obstoj NPK je tako lahko način
slepitve, če pri delodajalcih ni določeno, kako in kdaj bodo NPK pri po-
samezniku dejansko tudi upoštevali. To še znižuje motivacijo v povpre-
čju že tako nizko motiviranih odraslih, da bi se odločili za presojo svo-
jega neformalnega znanja ali da bi temu celo sledila vrnitev v izobraže-
vanje.
Analiza v NPK, kot jih imamo organizirane danes, najde toliko na-
pak, pomanjkljivosti, težav in ovir (cf. Analiza …, 2010: 96–97), da je de-
jansko potreben resen razmislek o nadgradnji sistema, predvsem v skrbi,
da bo le-ta služil bolj posamezniku in manj gospodarstvu.
Vse ugotovitve Analize bi veljalo uporabiti najprej pri prilagoditvah
NPK, kjer je to le mogoče in nujno, nato pa tudi pri resnem razmisleku o
vzporednem dopolnilnem sistemu oz. možnostih za priznavanje nefor-
malno pridobljenega znanja. Dejansko je, kot beremo, potrebno preseči
težnjo po uvajanju šolskega pristopa pri ocenjevanju poklicnih kompe-
tenc, videti moramo izven »šolskega« okvira resnično doumeti moč in
doseg neformalno in priložnostno pridobljenega znanja ter dejstvo, da
lahko za posameznika resnično pomenijo korak k odpiranju poti v izo-
braževanje, v novo družbeno vključenost. Možnost, da NPK predstav
ljajo kanal za udejanjanje »komercialnega interesa izvajalcev«, je nujno
potrebno omejiti.
Verjetno ni naključje, da avtorji Analize uresničevanja Resoluci-
je nacionalnega programa izobraževanja odraslih med dejavnostmi, po-
trebnimi za izvajanje nacionalnega programa, navajajo: »Nadaljevanje
razvijanja in vpeljevanja orodij ter mehanizmov za sistemsko umeščanje
postopkov vrednotenja neformalno pridobljenih znanj. Vredno bi bilo
razmisliti o ustanovitvi agencije za razvoj metodologij na področju vred
notenja neformalno pridobljenih znanj.« (Analiza …, 2010: 129)
