Page 256 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 256
Neformalno učenje? Kaj je to?
ni in ne sme biti zadosten za potrebe, ki jih na tem področju ima vsaka
sodobna družba.
Še pri eni navedbi se bomo ustavili podrobneje: dokument namreč
izpostavlja tudi vlogo posameznika in vpliv poklicnega in strokovnega
izobraževanja nanj. Pomembno je, da se priznavanje kot del poklicnega
in strokovnega izobraževanja ne razume zgolj kot orodje gospodarstva in
pomoči delodajalcem, temveč da se v tem vidi tudi pomembna pomoč in
podpora posameznikom po njihovi poklicni in izobrazbeni plati. V tem
Sporočilu je to opredeljeno tako, da naj bi sodelujoče države omogočile
poklicno in strokovno izobraževanje, ki povečuje (tako kratkoročno kot
dolgoročno) zaposljivost posameznikov, kar bi jim omogočilo razvoj ka-
kovostnih karier, zadovoljujoče delovne izkušnje, samozavest, poklicni
ponos in integriteto in kar bi jim odprlo možnosti za rast v njihovem po-
klicnem in zasebnem življenju. Eden izmed petih načinov, ki so navede-
ni kot pomoč pri uresničevanju zgoraj navedenega, pa je sprejetje ustre-
znih ukrepov, ki bodo omogočili enakopraven dostop, zlasti za posame-
znike in skupine, ki jim grozi izključenost, še posebej za posameznike z
nizkimi stopnjami usposobljenosti in tiste brez strokovne usposobljeno-
sti, s posebnimi potrebami, tiste, ki prihajajo iz nespodbudnega okolja,
ter za starejše delavce. Vključevanje takšnih skupin v poklicno in stro-
kovno izobraževanje bi moralo biti olajšano in podprto tako finančno
kot z drugimi sredstvi, podprto naj bi bilo z vrednotenjem neformalne-
ga izobraževanja in priložnostnega učenja, prav tako kot s preskrbo raz-
ličnih, fleksibilnih /učnih, op. a./ poti. (Bruge Communiqué, 2010: 15)
Četrti vsebinski sklop zajema principe, ki predstavljajo osnovo za
delovanje in skrbništvo nad københavnskim procesom. (Bruge Com-
muniqué, 2010: 18–19)
V Sporočilu iz Brugea so bili poleg dolgoročnejših desetletnih pla-
nov postavljeni tudi kratkoročni cilji za obdobje med letoma 2011 in
2014, razporejeni med posamezne strateške cilje. Cilji predvidevajo »ra-
zvoj in promocijo uporabe postopkov za vrednotenje neformalnega iz-
obraževanja in priložnostnega učenja, ki naj bo podprta z evropskim
ogrodjem kvalifikacij oziroma z nacionalnimi ogrodji kvalifikacij ter z
vodenjem in svetovanjem«. (Bruge Communiqué, 2010: 12)
Naslednji seznam kratkoročnih ciljev naj bi bil do leta 2014 podan
na osnovi strateških ciljev, ki jih predvideva Sporočilo iz Brugea. (Bruge
Communiqué, 2010: 18)
Enako kot pri Sporočilu iz Bordeauxa je tudi pri zadnjem Sporoči-
lu pomembno, da je poudarjena promocija pravičnosti, socialne kohezije
in aktivnega državljanstva, ki naj bi se udejanjala z inkluzijo v začetnem
ni in ne sme biti zadosten za potrebe, ki jih na tem področju ima vsaka
sodobna družba.
Še pri eni navedbi se bomo ustavili podrobneje: dokument namreč
izpostavlja tudi vlogo posameznika in vpliv poklicnega in strokovnega
izobraževanja nanj. Pomembno je, da se priznavanje kot del poklicnega
in strokovnega izobraževanja ne razume zgolj kot orodje gospodarstva in
pomoči delodajalcem, temveč da se v tem vidi tudi pomembna pomoč in
podpora posameznikom po njihovi poklicni in izobrazbeni plati. V tem
Sporočilu je to opredeljeno tako, da naj bi sodelujoče države omogočile
poklicno in strokovno izobraževanje, ki povečuje (tako kratkoročno kot
dolgoročno) zaposljivost posameznikov, kar bi jim omogočilo razvoj ka-
kovostnih karier, zadovoljujoče delovne izkušnje, samozavest, poklicni
ponos in integriteto in kar bi jim odprlo možnosti za rast v njihovem po-
klicnem in zasebnem življenju. Eden izmed petih načinov, ki so navede-
ni kot pomoč pri uresničevanju zgoraj navedenega, pa je sprejetje ustre-
znih ukrepov, ki bodo omogočili enakopraven dostop, zlasti za posame-
znike in skupine, ki jim grozi izključenost, še posebej za posameznike z
nizkimi stopnjami usposobljenosti in tiste brez strokovne usposobljeno-
sti, s posebnimi potrebami, tiste, ki prihajajo iz nespodbudnega okolja,
ter za starejše delavce. Vključevanje takšnih skupin v poklicno in stro-
kovno izobraževanje bi moralo biti olajšano in podprto tako finančno
kot z drugimi sredstvi, podprto naj bi bilo z vrednotenjem neformalne-
ga izobraževanja in priložnostnega učenja, prav tako kot s preskrbo raz-
ličnih, fleksibilnih /učnih, op. a./ poti. (Bruge Communiqué, 2010: 15)
Četrti vsebinski sklop zajema principe, ki predstavljajo osnovo za
delovanje in skrbništvo nad københavnskim procesom. (Bruge Com-
muniqué, 2010: 18–19)
V Sporočilu iz Brugea so bili poleg dolgoročnejših desetletnih pla-
nov postavljeni tudi kratkoročni cilji za obdobje med letoma 2011 in
2014, razporejeni med posamezne strateške cilje. Cilji predvidevajo »ra-
zvoj in promocijo uporabe postopkov za vrednotenje neformalnega iz-
obraževanja in priložnostnega učenja, ki naj bo podprta z evropskim
ogrodjem kvalifikacij oziroma z nacionalnimi ogrodji kvalifikacij ter z
vodenjem in svetovanjem«. (Bruge Communiqué, 2010: 12)
Naslednji seznam kratkoročnih ciljev naj bi bil do leta 2014 podan
na osnovi strateških ciljev, ki jih predvideva Sporočilo iz Brugea. (Bruge
Communiqué, 2010: 18)
Enako kot pri Sporočilu iz Bordeauxa je tudi pri zadnjem Sporoči-
lu pomembno, da je poudarjena promocija pravičnosti, socialne kohezije
in aktivnega državljanstva, ki naj bi se udejanjala z inkluzijo v začetnem
