Page 257 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 257
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 257
in nadaljevalnem poklicnem in strokovnem izobraževanju, izpostavlja-
mo velik pomen pozivov k enakopravnemu dostopu s poudarkom na ti-
stih, ki jim grozi izključenost, saj podatki kažejo, da izobrazba pri tem
igra izredno pomembno vlogo (prim: Jelenc, 1988; Mohorčič Špolar et
al., 2006; Kelava, 2003).
Dokumenti Republike Slovenije
Analiza uresničevanja Resolucije o nacionalnem
programu izobraževanja odraslih 2005–2008
Med dokumenti Republike Slovenije bi lahko predstavili mnoge, a
se bomo omejili na izjemno izčrpen dokument Analiza uresničevanja
Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (ReNPIO)
2005–2008 in Izhodišča za oblikovanje Resolucije o nacionalnem pro-
gramu izobraževanja odraslih (ReNPIO) 2010–2013, ki ga je pripravil
Andragoški center Slovenije leta 2010 (Analiza …, 2010) z namenom,
oceniti uresničevanje resolucije nacionalnega programa izobraževanja
odraslih. Za nas je posebej zanimiv zato, ker se podrobno ukvarja tudi
z NPK v Sloveniji in na nek način pokaže, da na področju priznavanja
neformalno pridobljenega znanja potrebujemo širši manevrski prostor.
Analiza poudarja, da »razvoj in vzpostavitev sistema za ugotavljanje in
potrjevanje različnih neformalno pridobljenih znanj3 in veščin« sodi
med tista področja, ki do leta 2010 niso bila v celoti izpolnjena, in te
ukrepe šteje med tiste, ki bi jih bilo »potrebno oblikovati in vpeljati do-
datne oblike spodbujanja vključevanja v že obstoječe programe in pove-
čati obseg njihovega financiranja« (Analiza, 2010: 7).
Zaradi obravnavane teme nas bo posebej zanimalo, kaj Analiza,
ki pregledno podaja ugotovitve o NPK pri nas, pove o samem sistemu
NPK,. Pojasnilu, da podatkov o številu posameznikov, ki so se vključili
v postopek preverjanja in potrjevanja, ter o njihovih značilnostih ni, sle-
di, da se je število podeljenih certifikatov v obdobju 2004–2007 poveča-
lo za 3,5-krat, skoraj 70 % vseh pa je bilo podeljenih za področje prometa
in varovanja. Naslednja ugotovitev Analize je osupljiva in meče zelo sla-
bo luč na sistem NPK. »Dejstvo, da je največ NPK pridobljenih na ravni
srednješolskega izobraževanja ter da se priprava na preverjanje finančno
podpira iz sredstev APZ, kaže na to, da je to ukrep, ki je namenjen manj
izobraženi populaciji, ki je tudi najbolj izpostavljena socialnemu izklju-
čevanju. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali to ne vodi do nadaljnje stig
matizacije te populacije in tudi sistema samega. Prav tako nimamo celo-
3 Pravilneje bi bilo ugotavljanje in potrjevanje različnih neformalno pridobljenih znanj in veščin.
v predpisih in priporočilih 257
in nadaljevalnem poklicnem in strokovnem izobraževanju, izpostavlja-
mo velik pomen pozivov k enakopravnemu dostopu s poudarkom na ti-
stih, ki jim grozi izključenost, saj podatki kažejo, da izobrazba pri tem
igra izredno pomembno vlogo (prim: Jelenc, 1988; Mohorčič Špolar et
al., 2006; Kelava, 2003).
Dokumenti Republike Slovenije
Analiza uresničevanja Resolucije o nacionalnem
programu izobraževanja odraslih 2005–2008
Med dokumenti Republike Slovenije bi lahko predstavili mnoge, a
se bomo omejili na izjemno izčrpen dokument Analiza uresničevanja
Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (ReNPIO)
2005–2008 in Izhodišča za oblikovanje Resolucije o nacionalnem pro-
gramu izobraževanja odraslih (ReNPIO) 2010–2013, ki ga je pripravil
Andragoški center Slovenije leta 2010 (Analiza …, 2010) z namenom,
oceniti uresničevanje resolucije nacionalnega programa izobraževanja
odraslih. Za nas je posebej zanimiv zato, ker se podrobno ukvarja tudi
z NPK v Sloveniji in na nek način pokaže, da na področju priznavanja
neformalno pridobljenega znanja potrebujemo širši manevrski prostor.
Analiza poudarja, da »razvoj in vzpostavitev sistema za ugotavljanje in
potrjevanje različnih neformalno pridobljenih znanj3 in veščin« sodi
med tista področja, ki do leta 2010 niso bila v celoti izpolnjena, in te
ukrepe šteje med tiste, ki bi jih bilo »potrebno oblikovati in vpeljati do-
datne oblike spodbujanja vključevanja v že obstoječe programe in pove-
čati obseg njihovega financiranja« (Analiza, 2010: 7).
Zaradi obravnavane teme nas bo posebej zanimalo, kaj Analiza,
ki pregledno podaja ugotovitve o NPK pri nas, pove o samem sistemu
NPK,. Pojasnilu, da podatkov o številu posameznikov, ki so se vključili
v postopek preverjanja in potrjevanja, ter o njihovih značilnostih ni, sle-
di, da se je število podeljenih certifikatov v obdobju 2004–2007 poveča-
lo za 3,5-krat, skoraj 70 % vseh pa je bilo podeljenih za področje prometa
in varovanja. Naslednja ugotovitev Analize je osupljiva in meče zelo sla-
bo luč na sistem NPK. »Dejstvo, da je največ NPK pridobljenih na ravni
srednješolskega izobraževanja ter da se priprava na preverjanje finančno
podpira iz sredstev APZ, kaže na to, da je to ukrep, ki je namenjen manj
izobraženi populaciji, ki je tudi najbolj izpostavljena socialnemu izklju-
čevanju. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali to ne vodi do nadaljnje stig
matizacije te populacije in tudi sistema samega. Prav tako nimamo celo-
3 Pravilneje bi bilo ugotavljanje in potrjevanje različnih neformalno pridobljenih znanj in veščin.
