Page 254 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 254
Neformalno učenje? Kaj je to?
zanemarljivo, da se poudarja »izboljševanje prepustnosti in kontinuite-
te učnih poti med poklicnim in strokovnim izobraževanjem, splošnim
izobraževanjem in visokošolskim izobraževanjem« (vse: ibid.). Le upa-
mo lahko, da bo praksa znala ta priporočila uresničiti v celoti, predvsem
pa iz pravih razlogov, ter da bo pri tem dosegla posameznike, ki bi imeli
osebno največ od postopkov priznavanja.
Sporočilo iz Brugea (2010)
Četrti, za zdaj zadnji, sestanek po Københavnu se je zgodil v Brugeu
decembra leta 2010, kjer so ministri za izobraževanje iz 33 evropskih dr-
žav2, predstavniki delavcev in sindikatov ter Evropska komisija razpra-
vljali in potrdili skupne cilje za poklicno in strokovno izobraževanje za
obdobje 2011–2020. Ne več za dveletno obdobje, kot v sporočilih iz Ma-
astrichta, Helsinkov in Bordeauxa, temveč so postavili načrte za poklic-
no in strokovno izobraževanje v Evropi za naslednje desetletje. Sporoči-
lo iz Brugea predstavlja paket ciljev in konkretnih ukrepov, s katerimi
naj bi preko zvišane privlačnosti, dostopnosti in relevantnosti glede na
potrebe trga dela povečali kakovost poklicnega izobraževanja v Evropi.
Poleg tega so sprejeli kratkoročnejši (štiriletni) akcijski načrt, ki vsebuje
konkretne ukrepe na nacionalnih ravneh s podporo na evropski ravni. Z
ukrepi naj bi omogočili maksimalen dostop do vseživljenjskega učenja,
večjo mobilnost ter večji dostop za prikrajšane skupine.
Kot v vseh prejšnjih revizijah københavnskega procesa, je tudi v tej,
za zdaj zadnji, priznavanje neformalno pridobljenega znanja dobilo po-
sebno mesto.
Prvi vsebinski sklop Sporočila iz Brugea, »Nov zagon za poklic-
no in strokovno izobraževanje v Evropi«, v eni izmed rešitev za »trenu-
tne in prihodnje izzive« predvideva tudi fleksibilnejše izobraževanje in
usposabljanje, narejeno tudi po meri posameznikov ali skupin, ter uve-
ljavljene sisteme priznavanja neformalnega izobraževanja in priložno-
stnega učenja.
Kot razlog za povečano potrebo po tem navaja starajoče se prebival-
stvo, zaradi česar naj bi predvsem starejši delavci, pa tudi drugi, osvežili
in razširili svoje spretnosti in kompetence v nadaljevalnem poklicnem in
strokovnem izobraževanju. (Bruge Communiqué, 2010: 2)
V drugem sklopu, »Globalna vizija poklicnega in strokovnega iz-
obraževanja v letu 2020«, Sporočilo pravi, da naj bi bili do leta 2020
evropski sistemi poklicnega in strokovnega izobraževanja bolj privlač-
2 To so države: EU-27 ter Hrvaška, Makedonija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Turčija.
zanemarljivo, da se poudarja »izboljševanje prepustnosti in kontinuite-
te učnih poti med poklicnim in strokovnim izobraževanjem, splošnim
izobraževanjem in visokošolskim izobraževanjem« (vse: ibid.). Le upa-
mo lahko, da bo praksa znala ta priporočila uresničiti v celoti, predvsem
pa iz pravih razlogov, ter da bo pri tem dosegla posameznike, ki bi imeli
osebno največ od postopkov priznavanja.
Sporočilo iz Brugea (2010)
Četrti, za zdaj zadnji, sestanek po Københavnu se je zgodil v Brugeu
decembra leta 2010, kjer so ministri za izobraževanje iz 33 evropskih dr-
žav2, predstavniki delavcev in sindikatov ter Evropska komisija razpra-
vljali in potrdili skupne cilje za poklicno in strokovno izobraževanje za
obdobje 2011–2020. Ne več za dveletno obdobje, kot v sporočilih iz Ma-
astrichta, Helsinkov in Bordeauxa, temveč so postavili načrte za poklic-
no in strokovno izobraževanje v Evropi za naslednje desetletje. Sporoči-
lo iz Brugea predstavlja paket ciljev in konkretnih ukrepov, s katerimi
naj bi preko zvišane privlačnosti, dostopnosti in relevantnosti glede na
potrebe trga dela povečali kakovost poklicnega izobraževanja v Evropi.
Poleg tega so sprejeli kratkoročnejši (štiriletni) akcijski načrt, ki vsebuje
konkretne ukrepe na nacionalnih ravneh s podporo na evropski ravni. Z
ukrepi naj bi omogočili maksimalen dostop do vseživljenjskega učenja,
večjo mobilnost ter večji dostop za prikrajšane skupine.
Kot v vseh prejšnjih revizijah københavnskega procesa, je tudi v tej,
za zdaj zadnji, priznavanje neformalno pridobljenega znanja dobilo po-
sebno mesto.
Prvi vsebinski sklop Sporočila iz Brugea, »Nov zagon za poklic-
no in strokovno izobraževanje v Evropi«, v eni izmed rešitev za »trenu-
tne in prihodnje izzive« predvideva tudi fleksibilnejše izobraževanje in
usposabljanje, narejeno tudi po meri posameznikov ali skupin, ter uve-
ljavljene sisteme priznavanja neformalnega izobraževanja in priložno-
stnega učenja.
Kot razlog za povečano potrebo po tem navaja starajoče se prebival-
stvo, zaradi česar naj bi predvsem starejši delavci, pa tudi drugi, osvežili
in razširili svoje spretnosti in kompetence v nadaljevalnem poklicnem in
strokovnem izobraževanju. (Bruge Communiqué, 2010: 2)
V drugem sklopu, »Globalna vizija poklicnega in strokovnega iz-
obraževanja v letu 2020«, Sporočilo pravi, da naj bi bili do leta 2020
evropski sistemi poklicnega in strokovnega izobraževanja bolj privlač-
2 To so države: EU-27 ter Hrvaška, Makedonija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Turčija.
