Page 253 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 253
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 253
vezav med splošnim izobraževanjem, poklicnim in strokovnim izobra-
ževanjem, visokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih; z
razvijanjem nacionalnih sistemov kvalifikacij in ogrodij, ki temeljijo na
učnih izidih, ki lahko zagotavljajo visoko kakovost, obenem pa je zago-
tovljena kompatibilnost z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF); z iz-
boljševanjem prepustnosti in kontinuitete učnih poti med poklicnim in
strokovnim izobraževanjem, splošnim izobraževanjem in visokošolskim
izobraževanjem.
Tretje prednostno področje zahteva izboljšanje povezav med poklic-
nim in strokovnim izobraževanjem ter trgom dela. Da bi lahko prispe-
vali k večji zaposljivosti in varnosti zaposlitve, da bi lahko predvidevali,
upravljali prehode na trgu dela ter spodbujali poslovno konkurenčnost,
morajo biti politike poklicnega in strokovnega izobraževanja usmerjene
k potrebam trga dela, prav tako pa morajo biti vključeni socialni partner-
ji. Vse to naj bi (med drugim) lajšali preko razvijanja in uveljavljanja vre-
dnotenja ter priznavanja izidov neformalnega izobraževanja in prilož
nostnega učenja idr.
Četrta prioriteta je krepitev sporazuma o evropskem sodelovanju,
kjer naj bi se (i) med vzpostavljanjem povezave med politikami poklicne-
ga in strokovnega izobraževanja, splošnega in visokošolskega izobraževa-
nja ter izobraževanja odraslih združila učinkovitost in specifična narava
københavnskega procesa znotraj bodočega strateškega ogrodja za evrop-
sko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja; (ii) nadalje
razvijalo sodelovanje z državami tretjega sveta in mednarodnimi organi-
zacijami. (The Bordeaux …, 2008: 8–12)
V tem Sporočilu smo prebrali tri zelo pomembne zahteve, izpelja-
ne iz Københavnske deklaracije, ki bi lahko ob doslednem upoštevanju
resnično pripeljale do izboljšanja stanja, kot si ga lahko s širokimi vpli-
vi izobraževanja (v najširšem pomenu besede) predstavljamo. Pomemb-
no je, da tako pomemben dokument, kot je Sporočilo iz Bordeauxa, pra-
vi, da je potrebno »zagotavljati nediskriminatorni dostop ter udeležbo
v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter upoštevati potrebe posa-
meznikov ali skupin, ki jim grozi izključenost, posebej osipnikov, nizko
kvalificiranih oseb in oseb s posebnimi potrebami«, saj se lahko s tem
širi področje delovanja, predvsem pa namen širitve načinov za priznava-
nje neformalno pridobljenega znanja. Pomembno je tudi, da v tem do-
kumentu beremo, da je potrebno »lajšati poti, ki posameznikom omo-
gočajo napredovanje z ene ravni kvalifikacij na drugo s krepitvijo pove-
zav med splošnim izobraževanjem, poklicnim in strokovnim izobraže-
vanjem, visokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih«; ni
v predpisih in priporočilih 253
vezav med splošnim izobraževanjem, poklicnim in strokovnim izobra-
ževanjem, visokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih; z
razvijanjem nacionalnih sistemov kvalifikacij in ogrodij, ki temeljijo na
učnih izidih, ki lahko zagotavljajo visoko kakovost, obenem pa je zago-
tovljena kompatibilnost z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF); z iz-
boljševanjem prepustnosti in kontinuitete učnih poti med poklicnim in
strokovnim izobraževanjem, splošnim izobraževanjem in visokošolskim
izobraževanjem.
Tretje prednostno področje zahteva izboljšanje povezav med poklic-
nim in strokovnim izobraževanjem ter trgom dela. Da bi lahko prispe-
vali k večji zaposljivosti in varnosti zaposlitve, da bi lahko predvidevali,
upravljali prehode na trgu dela ter spodbujali poslovno konkurenčnost,
morajo biti politike poklicnega in strokovnega izobraževanja usmerjene
k potrebam trga dela, prav tako pa morajo biti vključeni socialni partner-
ji. Vse to naj bi (med drugim) lajšali preko razvijanja in uveljavljanja vre-
dnotenja ter priznavanja izidov neformalnega izobraževanja in prilož
nostnega učenja idr.
Četrta prioriteta je krepitev sporazuma o evropskem sodelovanju,
kjer naj bi se (i) med vzpostavljanjem povezave med politikami poklicne-
ga in strokovnega izobraževanja, splošnega in visokošolskega izobraževa-
nja ter izobraževanja odraslih združila učinkovitost in specifična narava
københavnskega procesa znotraj bodočega strateškega ogrodja za evrop-
sko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja; (ii) nadalje
razvijalo sodelovanje z državami tretjega sveta in mednarodnimi organi-
zacijami. (The Bordeaux …, 2008: 8–12)
V tem Sporočilu smo prebrali tri zelo pomembne zahteve, izpelja-
ne iz Københavnske deklaracije, ki bi lahko ob doslednem upoštevanju
resnično pripeljale do izboljšanja stanja, kot si ga lahko s širokimi vpli-
vi izobraževanja (v najširšem pomenu besede) predstavljamo. Pomemb-
no je, da tako pomemben dokument, kot je Sporočilo iz Bordeauxa, pra-
vi, da je potrebno »zagotavljati nediskriminatorni dostop ter udeležbo
v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter upoštevati potrebe posa-
meznikov ali skupin, ki jim grozi izključenost, posebej osipnikov, nizko
kvalificiranih oseb in oseb s posebnimi potrebami«, saj se lahko s tem
širi področje delovanja, predvsem pa namen širitve načinov za priznava-
nje neformalno pridobljenega znanja. Pomembno je tudi, da v tem do-
kumentu beremo, da je potrebno »lajšati poti, ki posameznikom omo-
gočajo napredovanje z ene ravni kvalifikacij na drugo s krepitvijo pove-
zav med splošnim izobraževanjem, poklicnim in strokovnim izobraže-
vanjem, visokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih«; ni
