Page 252 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 252
Neformalno učenje? Kaj je to?
»Ambiciozne prioritete so omogočile, da smo razvili ključne instrumente
na evropski ravni /…/: skupna načela za ugotavljanje in vrednotenje nefor-
malnega izobraževanja in priložnostnega učenja, Europass, evropsko ogrod-
je kvalifikacij (EQF), bodoči evropski kreditni sistem v poklicnem in stro-
kovnem izobraževanju (ECVET) in bodoči evropski referenčni okvir za za-
gotavljanje kakovosti (EQARF)« (The Bordeaux …, 2008: 2),
københavnski proces pa je prinesel bistvene spremembe v nacional-
nih izobraževalnih politikah, saj so bila ta orodja na prostovoljni osno-
vi vključena v njihove nacionalne zakonodaje. Nadalje pa so k večji oza-
veščenosti med deležniki in k promociji uporabe skupnih orodij pripo-
mogle izboljšane metode dela: oblikovanje evropskih mrež, nacionalne
konzultacije, pilotni projekti in izmenjava dobrih praks (ibid.).
Sporočilo iz Bordeauxa za obdobje 2008–2010 navaja priporočila,
da se izvajanje prejšnjih priporočil nadaljuje, ter se ob tem osredotoči na
naslednja štiri prednostna področja za to obdobje.
Prvo prednostno področje se nanaša na vpeljavo orodij in shem za
spodbujanje sodelovanja na področju poklicnega in strokovnega izobra-
ževanja na nacionalnih in evropski ravni. Ocenili so, da je proces prine-
sel temeljna orodja za izboljšanje transparentnosti kvalifikacij in promo-
cijo mobilnosti. Doslej so imela ta orodja pomemben vpliv na nacional-
ne sisteme poklicnega in strokovnega izobraževanja, saj temeljijo na pri-
stopu učnih izidov ter vključujejo mehanizme za zagotavljanje kakovo-
sti za vzajemno zaupanje. Med drugim se prvo področje opredeli do naše
teme: razvijati bi bilo potrebno načela in orodja za vrednotenje ter pri-
znavanje neformalnih in priložnostnih učnih izidov, združena z vpelje-
vanjem nacionalnih ogrodij kvalifikacij, evropskega ogrodja kvalifikacij
(EQF) in evropskega kreditnega sistema v poklicnem in strokovnem iz-
obraževanju (ECVET).
Drugo prednostno področje predvideva stopnjevanje kakovosti in
privlačnosti sistemov poklicnega in strokovnega izobraževanja. Privlač-
nost, dostopnost in kakovost naj bi poklicnemu in strokovnemu izobra-
ževanju omogočila, da odigra pomembno vlogo v strategijah vseživljenj-
skega učenja, ki ima dvojni cilj: (i) istočasno promoviranje enakosti, po-
slovnih zmogljivosti, konkurenčnosti in inovativnosti; (ii) omogočanje
državljanom, da bi si pridobili spretnosti, ki jih potrebujejo pri razvo-
ju kariere, vključitvi v izobraževanje, aktivnem državljanstvu ter za do-
seganje osebne izpolnjenosti. Poklicno in strokovno izobraževanje naj bi
promoviralo odličnost, hkrati pa naj bi zagotavljalo enake možnosti. To
naj bi (med drugim) olajšali z: lajšanjem poti, ki posameznikom omo-
gočajo napredovanje z ene ravni kvalifikacij na drugo s krepitvijo po-
»Ambiciozne prioritete so omogočile, da smo razvili ključne instrumente
na evropski ravni /…/: skupna načela za ugotavljanje in vrednotenje nefor-
malnega izobraževanja in priložnostnega učenja, Europass, evropsko ogrod-
je kvalifikacij (EQF), bodoči evropski kreditni sistem v poklicnem in stro-
kovnem izobraževanju (ECVET) in bodoči evropski referenčni okvir za za-
gotavljanje kakovosti (EQARF)« (The Bordeaux …, 2008: 2),
københavnski proces pa je prinesel bistvene spremembe v nacional-
nih izobraževalnih politikah, saj so bila ta orodja na prostovoljni osno-
vi vključena v njihove nacionalne zakonodaje. Nadalje pa so k večji oza-
veščenosti med deležniki in k promociji uporabe skupnih orodij pripo-
mogle izboljšane metode dela: oblikovanje evropskih mrež, nacionalne
konzultacije, pilotni projekti in izmenjava dobrih praks (ibid.).
Sporočilo iz Bordeauxa za obdobje 2008–2010 navaja priporočila,
da se izvajanje prejšnjih priporočil nadaljuje, ter se ob tem osredotoči na
naslednja štiri prednostna področja za to obdobje.
Prvo prednostno področje se nanaša na vpeljavo orodij in shem za
spodbujanje sodelovanja na področju poklicnega in strokovnega izobra-
ževanja na nacionalnih in evropski ravni. Ocenili so, da je proces prine-
sel temeljna orodja za izboljšanje transparentnosti kvalifikacij in promo-
cijo mobilnosti. Doslej so imela ta orodja pomemben vpliv na nacional-
ne sisteme poklicnega in strokovnega izobraževanja, saj temeljijo na pri-
stopu učnih izidov ter vključujejo mehanizme za zagotavljanje kakovo-
sti za vzajemno zaupanje. Med drugim se prvo področje opredeli do naše
teme: razvijati bi bilo potrebno načela in orodja za vrednotenje ter pri-
znavanje neformalnih in priložnostnih učnih izidov, združena z vpelje-
vanjem nacionalnih ogrodij kvalifikacij, evropskega ogrodja kvalifikacij
(EQF) in evropskega kreditnega sistema v poklicnem in strokovnem iz-
obraževanju (ECVET).
Drugo prednostno področje predvideva stopnjevanje kakovosti in
privlačnosti sistemov poklicnega in strokovnega izobraževanja. Privlač-
nost, dostopnost in kakovost naj bi poklicnemu in strokovnemu izobra-
ževanju omogočila, da odigra pomembno vlogo v strategijah vseživljenj-
skega učenja, ki ima dvojni cilj: (i) istočasno promoviranje enakosti, po-
slovnih zmogljivosti, konkurenčnosti in inovativnosti; (ii) omogočanje
državljanom, da bi si pridobili spretnosti, ki jih potrebujejo pri razvo-
ju kariere, vključitvi v izobraževanje, aktivnem državljanstvu ter za do-
seganje osebne izpolnjenosti. Poklicno in strokovno izobraževanje naj bi
promoviralo odličnost, hkrati pa naj bi zagotavljalo enake možnosti. To
naj bi (med drugim) olajšali z: lajšanjem poti, ki posameznikom omo-
gočajo napredovanje z ene ravni kvalifikacij na drugo s krepitvijo po-
