Page 251 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 251
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 251
v »promociji priznavanja neformalnega izobraževanja in priložnostnega
učenja z namenom podpore razvoja kariere in vseživljenjskega učenja«.
Drugo prioritetno področje predvideva skupna evropska orodja, ki
naj bi se razvijala naprej, preizkušala in implementirala. Cilj naj bi po-
stal, da bi se dogovorjena orodja začela uporabljati do leta 2010. To so na-
slednja orodja: evropski kreditni sistem v poklicnem in strokovnem izo-
braževanju (ECVET), evropska mreža za zagotavljanje kakovosti v po-
klicnem in strokovnem izobraževanju (ENQA–VET), evropsko ogrodje
kvalifikacij (EQF), skupni okvir za transparentnost kvalifikacij in kom-
petenc (Europass). Europass kot evropsko ogrodje za transparentn ost
kvalifikacij in kompetenc ter orodja za priznavanje neformalnega izo-
braževanja in priložnostnega učenja naj bi se razvijali naprej z namenom,
da bi podpirali in dopolnjevali vpeljevanje enotnega evropskega ogrodja
kvalifikacij (EQF) in evropskega kreditnega sistema za poklicno in stro-
kovno izobraževanje (ECVET). Helsinški dokument predvideva tudi
ustvarjanje povezav med nacionalnimi sistemi kvalifikacij ter nacio
nalnimi ogrodji kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF).
Podpre naj se vključevanje mednarodnih sektoralnih kvalifikacij v naci-
onalne sisteme kvalifikacij, pri čemer naj bo referenčna točka evropsko
ogrodje kvalifikacij (EQF).
Tretje prioritetno področje predvideva vzpostavitev bolj sistema-
tičnega pristopa za okrepitev vzajemnega učenja. V podporo temu pa se
morajo do leta 2008 bistveno izboljšati obseg, primerljivost in zaneslji-
vost statistike poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Četrto prioritetno področje v času, ko se københavnski proces po-
mika proti fazi implementacije, predvideva vključitev vseh deležnikov.
(The Helsinki …, 2006: 5–9; Background …, 2006)
Sklenemo lahko, da helsinški dokument predvideva vpeljavo orodij
na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so se v tem
času začela uveljavljati tudi pri nas, obenem pa poudarja pomen promo-
cije priznavanja neformalno pridobljenega znanja, ki ga ne reducira na
NPK.
Sporočilo iz Bordeauxa (2008)
Nekoliko prej kot dve leti po Helsinkih, že novembra leta 2008,
se je odvil tretji sestanek za oceno stanja in priporočila znotraj
københavnskega procesa. Ocena stanja je pokazala, da od Københavna
do Bordeauxa teče kreativen, učinkovit in dinamičen proces. Tu torej
preberemo, da so bili področni ministri z doseganjem københavnskih
ciljev zadovoljni.
v predpisih in priporočilih 251
v »promociji priznavanja neformalnega izobraževanja in priložnostnega
učenja z namenom podpore razvoja kariere in vseživljenjskega učenja«.
Drugo prioritetno področje predvideva skupna evropska orodja, ki
naj bi se razvijala naprej, preizkušala in implementirala. Cilj naj bi po-
stal, da bi se dogovorjena orodja začela uporabljati do leta 2010. To so na-
slednja orodja: evropski kreditni sistem v poklicnem in strokovnem izo-
braževanju (ECVET), evropska mreža za zagotavljanje kakovosti v po-
klicnem in strokovnem izobraževanju (ENQA–VET), evropsko ogrodje
kvalifikacij (EQF), skupni okvir za transparentnost kvalifikacij in kom-
petenc (Europass). Europass kot evropsko ogrodje za transparentn ost
kvalifikacij in kompetenc ter orodja za priznavanje neformalnega izo-
braževanja in priložnostnega učenja naj bi se razvijali naprej z namenom,
da bi podpirali in dopolnjevali vpeljevanje enotnega evropskega ogrodja
kvalifikacij (EQF) in evropskega kreditnega sistema za poklicno in stro-
kovno izobraževanje (ECVET). Helsinški dokument predvideva tudi
ustvarjanje povezav med nacionalnimi sistemi kvalifikacij ter nacio
nalnimi ogrodji kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF).
Podpre naj se vključevanje mednarodnih sektoralnih kvalifikacij v naci-
onalne sisteme kvalifikacij, pri čemer naj bo referenčna točka evropsko
ogrodje kvalifikacij (EQF).
Tretje prioritetno področje predvideva vzpostavitev bolj sistema-
tičnega pristopa za okrepitev vzajemnega učenja. V podporo temu pa se
morajo do leta 2008 bistveno izboljšati obseg, primerljivost in zaneslji-
vost statistike poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Četrto prioritetno področje v času, ko se københavnski proces po-
mika proti fazi implementacije, predvideva vključitev vseh deležnikov.
(The Helsinki …, 2006: 5–9; Background …, 2006)
Sklenemo lahko, da helsinški dokument predvideva vpeljavo orodij
na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so se v tem
času začela uveljavljati tudi pri nas, obenem pa poudarja pomen promo-
cije priznavanja neformalno pridobljenega znanja, ki ga ne reducira na
NPK.
Sporočilo iz Bordeauxa (2008)
Nekoliko prej kot dve leti po Helsinkih, že novembra leta 2008,
se je odvil tretji sestanek za oceno stanja in priporočila znotraj
københavnskega procesa. Ocena stanja je pokazala, da od Københavna
do Bordeauxa teče kreativen, učinkovit in dinamičen proces. Tu torej
preberemo, da so bili področni ministri z doseganjem københavnskih
ciljev zadovoljni.
