Page 250 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 250
Neformalno učenje? Kaj je to?
in načel v podporo reformi in nadaljnjemu razvoju sistemov poklicnega
in strokovnega izobraževanja in praks med drugim sklicujejo na ugotav-
ljanje in vrednotenje neformalnega izobraževanja in priložnostnega uče-
nja. (Maastricht …, 2004: 2–3). Na evropski ravni pa Sporočilo nalaga:
vzpostavitev transparentnosti, kakovosti in medsebojnega zaupanja za
lažjo vzpostavitev pravega evropskega trga delovne sile (ibid.: 4), vse sko-
zi orodja in načine, ki upoštevajo predhodne učne izkušnje in odpirajo
možnosti za priznavanje neformalno pridobljenega znanja.
Ugotovljen je bil napredek pri razvoju številnih skupnih orodij in
načel, hkrati pa so proces tesneje povezali z lizbonsko strategijo in de-
lovnim programom »Izobraževanje in usposabljanje«. (Maastricht …,
2004)
Sporočilo iz Helsinkov (2006)
Sporočilo iz Helsinkov, sprejeto decembra leta 2006, pomeni za Spo-
ročilom iz Maastrichta drugi sestanek o stanju po Københavnski dekla-
raciji. Poudarjena je bila potreba po ohranitvi začetnega zagona v po-
klicnem in strokovnem izobraževanju in po zagotovitvi kontinuitete iz-
vajanja sprejetih načel in instrumentov. Ne pozabimo, da se je med ma
astrichtskim in helsinškim sestankom zgodilo tudi revidiranje lizbon-
ske strategije, torej neke vrste streznitev optimizma o evropskem blisko-
vitem gospodarskem napredku.
Znotraj evropskih in nacionalnih politik za krepitev poklicnega in
strokovnega izobraževanja Sporočilo poudarja, da naj bi se »spretnosti,
kompetence in mobilnost delovne sile povečevale s spodbujanjem pri-
znavanja predhodnega učenja, ki je bilo pridobljeno z usposabljanjem in
delovnimi izkušnjami, vsem zaposlenim pa naj bi omogočili možnosti
izobraževanja in usposabljanja«. (The Helsinki …, 2006: 3) V Sporoči-
lu iz Helsinkov je bilo ocenjeno, da københavnske in maastrichtske pri-
oritete še ostajajo veljavne (The Helsinki …, 2006: 5), nato pa je določilo
»svoja« štiri glavna prioritetna področja, predstavljena v nadaljevanju.
Prvo prioritetno področje se nanaša na ugled, status in privlačnost
poklicnega in strokovnega izobraževanja. V tem kontekstu naj bi bil ve-
čji poudarek na dobrem vodenju sistemov poklicnega in strokovnega izo-
braževanja, institucij in/ali ponudnikov. Med drugim naj bi se sistemi po-
klicnega in strokovnega izobraževanja odprli, ponudili fleksibilne, indivi-
dualizirane učne poti in vzpostavili boljše pogoje za prehod v delo, napre-
dovanje v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Pomembno je pouda-
riti, da Sporočilo iz Helsinkov način, kako povečati ugled, status in pri-
vlačnost poklicnega in strokovnega izobraževanja, vidi med drugim tudi
in načel v podporo reformi in nadaljnjemu razvoju sistemov poklicnega
in strokovnega izobraževanja in praks med drugim sklicujejo na ugotav-
ljanje in vrednotenje neformalnega izobraževanja in priložnostnega uče-
nja. (Maastricht …, 2004: 2–3). Na evropski ravni pa Sporočilo nalaga:
vzpostavitev transparentnosti, kakovosti in medsebojnega zaupanja za
lažjo vzpostavitev pravega evropskega trga delovne sile (ibid.: 4), vse sko-
zi orodja in načine, ki upoštevajo predhodne učne izkušnje in odpirajo
možnosti za priznavanje neformalno pridobljenega znanja.
Ugotovljen je bil napredek pri razvoju številnih skupnih orodij in
načel, hkrati pa so proces tesneje povezali z lizbonsko strategijo in de-
lovnim programom »Izobraževanje in usposabljanje«. (Maastricht …,
2004)
Sporočilo iz Helsinkov (2006)
Sporočilo iz Helsinkov, sprejeto decembra leta 2006, pomeni za Spo-
ročilom iz Maastrichta drugi sestanek o stanju po Københavnski dekla-
raciji. Poudarjena je bila potreba po ohranitvi začetnega zagona v po-
klicnem in strokovnem izobraževanju in po zagotovitvi kontinuitete iz-
vajanja sprejetih načel in instrumentov. Ne pozabimo, da se je med ma
astrichtskim in helsinškim sestankom zgodilo tudi revidiranje lizbon-
ske strategije, torej neke vrste streznitev optimizma o evropskem blisko-
vitem gospodarskem napredku.
Znotraj evropskih in nacionalnih politik za krepitev poklicnega in
strokovnega izobraževanja Sporočilo poudarja, da naj bi se »spretnosti,
kompetence in mobilnost delovne sile povečevale s spodbujanjem pri-
znavanja predhodnega učenja, ki je bilo pridobljeno z usposabljanjem in
delovnimi izkušnjami, vsem zaposlenim pa naj bi omogočili možnosti
izobraževanja in usposabljanja«. (The Helsinki …, 2006: 3) V Sporoči-
lu iz Helsinkov je bilo ocenjeno, da københavnske in maastrichtske pri-
oritete še ostajajo veljavne (The Helsinki …, 2006: 5), nato pa je določilo
»svoja« štiri glavna prioritetna področja, predstavljena v nadaljevanju.
Prvo prioritetno področje se nanaša na ugled, status in privlačnost
poklicnega in strokovnega izobraževanja. V tem kontekstu naj bi bil ve-
čji poudarek na dobrem vodenju sistemov poklicnega in strokovnega izo-
braževanja, institucij in/ali ponudnikov. Med drugim naj bi se sistemi po-
klicnega in strokovnega izobraževanja odprli, ponudili fleksibilne, indivi-
dualizirane učne poti in vzpostavili boljše pogoje za prehod v delo, napre-
dovanje v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Pomembno je pouda-
riti, da Sporočilo iz Helsinkov način, kako povečati ugled, status in pri-
vlačnost poklicnega in strokovnega izobraževanja, vidi med drugim tudi
