Page 249 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 249
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 249
poti, s katerimi razumemo in ocenjujemo udeležbo in dosežke, še pose-
bej v neformalnem in priložnostnem učenju« (Memorandum …, 2000:
14). Memorandum sicer podrobneje razgrajuje možnosti, ki jih pri pri-
znavanju neformalno pridobljenega znanja imamo.
Več kot desetletje je preteklo tudi, odkar smo se z lizbonsko stra-
tegijo, ki se sicer dotika mnogih področij, povezanih s tukajšnjo temo,
zavezali k modernizaciji sistemov izobraževanja (Lizbonska …, 2000, 2.
sklep). Lizbonska strategija je bila sicer po petih letih revidirana, saj je
prevladalo spoznanje, da v njej zastavljenih ciljev ne bomo uspeli uresni-
čiti (Working, 2005, Growth, 2005), a je v svoji izvorni obliki predvidela
Københavnsko deklaracijo, sprejeto leta 2002, ki so ji v dveletnih razmi-
kih, torej tudi po reviziji lizbonske strategije, sledila »sporočila«, »ko-
munikeji«, ključni za področje, ki ga obravnavamo.
Københavnska deklaracija
Københavnska deklaracija (2002) je zastavila københavnski proces,
ki je »strategija za izboljšanje uspešnosti, kakovosti in privlačnosti po-
klicnega izobraževanja in usposabljanja«1 (Copenhagen, 2002), kar je
predvidela tudi skozi odstranjevanje ovir pri priznavanju tako formal-
nih kvalifikacij kot neformalnega učenja (posebno za posamezne cilj-
ne skupine).
Pri Københavnski deklaraciji in procesu, ki ga je sprožila, se bomo
zadržali nekoliko dlje, saj v naboru evropskih dokumentov predstavlja
ključni dokument za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Sprejeta je bila leta 2002, od takrat naprej pa je bil vsaki dve leti tudi
»pokøbenhavnski« sestanek, namenjen oceni stanja, reviziji prioritet
ter postavitvi novih priporočil. Dokumenti, izhajajoči iz teh sestankov,
t. i. »Sporočila« (»Komunikeji«), se vsakokrat imenujejo po evrop-
skem mestu, v katerem je bil sestanek.
Sporočilo iz Maastrichta (2004)
Decembra leta 2004 so bile københavnske določbe še podrobneje
dorečene, prvič pa je bil dosežen tudi sporazum glede nacionalnih prio-
ritet. Prednostne naloge na nacionalni ravni so se osredotočale zlasti na:
večji prispevek sistemov poklicnega in strokovnega izobraževanja, in-
stitucij, podjetij in socialnih partnerjev za doseganje lizbonskih ciljev.
Prednostne naloge se v okviru uporabe skupnih instrumentov, referenc
1 V celotnem v slovenščino prevedenem besedilu Københavnske deklaracije se uporablja izraz poklic-
no izobraževanje in usposabljanje in ne poklicno in strokovno izobraževanje. Mi zaradi terminološke
ustreznosti uporabljamo izraz poklicno in strokovno izobraževanje (cf. Muršak, 2002: 88 – 89.)
v predpisih in priporočilih 249
poti, s katerimi razumemo in ocenjujemo udeležbo in dosežke, še pose-
bej v neformalnem in priložnostnem učenju« (Memorandum …, 2000:
14). Memorandum sicer podrobneje razgrajuje možnosti, ki jih pri pri-
znavanju neformalno pridobljenega znanja imamo.
Več kot desetletje je preteklo tudi, odkar smo se z lizbonsko stra-
tegijo, ki se sicer dotika mnogih področij, povezanih s tukajšnjo temo,
zavezali k modernizaciji sistemov izobraževanja (Lizbonska …, 2000, 2.
sklep). Lizbonska strategija je bila sicer po petih letih revidirana, saj je
prevladalo spoznanje, da v njej zastavljenih ciljev ne bomo uspeli uresni-
čiti (Working, 2005, Growth, 2005), a je v svoji izvorni obliki predvidela
Københavnsko deklaracijo, sprejeto leta 2002, ki so ji v dveletnih razmi-
kih, torej tudi po reviziji lizbonske strategije, sledila »sporočila«, »ko-
munikeji«, ključni za področje, ki ga obravnavamo.
Københavnska deklaracija
Københavnska deklaracija (2002) je zastavila københavnski proces,
ki je »strategija za izboljšanje uspešnosti, kakovosti in privlačnosti po-
klicnega izobraževanja in usposabljanja«1 (Copenhagen, 2002), kar je
predvidela tudi skozi odstranjevanje ovir pri priznavanju tako formal-
nih kvalifikacij kot neformalnega učenja (posebno za posamezne cilj-
ne skupine).
Pri Københavnski deklaraciji in procesu, ki ga je sprožila, se bomo
zadržali nekoliko dlje, saj v naboru evropskih dokumentov predstavlja
ključni dokument za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Sprejeta je bila leta 2002, od takrat naprej pa je bil vsaki dve leti tudi
»pokøbenhavnski« sestanek, namenjen oceni stanja, reviziji prioritet
ter postavitvi novih priporočil. Dokumenti, izhajajoči iz teh sestankov,
t. i. »Sporočila« (»Komunikeji«), se vsakokrat imenujejo po evrop-
skem mestu, v katerem je bil sestanek.
Sporočilo iz Maastrichta (2004)
Decembra leta 2004 so bile københavnske določbe še podrobneje
dorečene, prvič pa je bil dosežen tudi sporazum glede nacionalnih prio-
ritet. Prednostne naloge na nacionalni ravni so se osredotočale zlasti na:
večji prispevek sistemov poklicnega in strokovnega izobraževanja, in-
stitucij, podjetij in socialnih partnerjev za doseganje lizbonskih ciljev.
Prednostne naloge se v okviru uporabe skupnih instrumentov, referenc
1 V celotnem v slovenščino prevedenem besedilu Københavnske deklaracije se uporablja izraz poklic-
no izobraževanje in usposabljanje in ne poklicno in strokovno izobraževanje. Mi zaradi terminološke
ustreznosti uporabljamo izraz poklicno in strokovno izobraževanje (cf. Muršak, 2002: 88 – 89.)
