Page 245 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 245
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 245
Možnosti nadaljnjega razvoja priznavanja neformalno
pridobljenega znanja v Sloveniji
Kako bi lahko Slovenija poleg obstoječe infrastrukture pri priznava-
nju neformalnega znanja še približala priznavanje posameznikom in nji-
hovim potrebam glede na predstavljene dokumente in/ali glede na pri-
merjane države oziroma iz njihove prakse?
Glede na vsa priporočila (primerjaj dokumente, ki jih bomo obrav-
navali v naslednjih dveh poglavjih (cf. Ur. l. EU, št. 2004/740/ES)) ne
more biti dovolj, kar smo zgoraj večkrat sproti poudarjali, da znanje cer-
tificiramo na osnovi vnaprej pripravljenih standardov. Seveda je obstoj
priznavanja, kot poteka pri NPK, smiseln, v kolikor bi uspeli zagotoviti
tudi, da se odpravijo z analizami prepoznane glavne pomanjkljivosti sis-
tema, saj lahko dejansko le NPK ali njim podoben sistem služi potrebam
širšega povpraševanja po priznavanju neformalno pridobljenega znanja.
Pri tem pa je zelo pomembno, da se z NPK vrata ne zaprejo, da ne temelji
vse priznavanje le na vnaprej pripravljenih standardih, temveč da se npr.
vzpostavijo službe, ki lahko sprejmejo katero koli in kakršno koli vlogo
posameznika, po priznavanju, ki se tiče tako vertikalno kot horizontal-
no vseh možnih področij, ki naj pokrivajo tako gospodarske panoge kot
»hobi« področja. Na osnovi tega lahko skličejo kvalificirano komisijo,
neke vrste poroto, ki preuči posamezen primer in odloči na osnovi pred
loženih dokumentov, po potrebi prikazanega znanja, veščin, spretnosti,
kompetenc, ter se na osnovi lastne presoje in strokovne suverenosti odlo-
či o dodelitvi certifikata ali ne.
To se morda sliši utopično, vendar je dejstvo, da s sistemom, kot je
NPK, ne moremo zajeti vsega. Možnosti je treba namreč ponujati, ne pa
zmanjševati in na takšen način postavljati nove ovire pred posameznika,
ki se tako ali tako čuti ali dejansko je oviran pri svojem izobrazbenem in/
ali zaposlitvenem napredovanju.
Pri tem bi se lahko zgledovali po Irski, kjer priznavanje z določeni-
mi razlikami glede na področje, kjer se priznavanje izvaja, poteka po treh
korakih:
– pregled, presoja spretnosti (kandidat izbere kvalifikacijo, se podvr-
že presoji spretnosti – uporabljene so lahko različne metodologije,
izid pa je enak, kandidat oblikuje seznam področij poznavanja, ki
jih lahko dokaže s priznavanjem, morda pa tudi seznam področij, ki
bi zahtevala še dodatno usposabljanje),
– formalna dokumentacija področij, ki jo predloži kandidat, in morda
dodatno ocenjevanje,
v predpisih in priporočilih 245
Možnosti nadaljnjega razvoja priznavanja neformalno
pridobljenega znanja v Sloveniji
Kako bi lahko Slovenija poleg obstoječe infrastrukture pri priznava-
nju neformalnega znanja še približala priznavanje posameznikom in nji-
hovim potrebam glede na predstavljene dokumente in/ali glede na pri-
merjane države oziroma iz njihove prakse?
Glede na vsa priporočila (primerjaj dokumente, ki jih bomo obrav-
navali v naslednjih dveh poglavjih (cf. Ur. l. EU, št. 2004/740/ES)) ne
more biti dovolj, kar smo zgoraj večkrat sproti poudarjali, da znanje cer-
tificiramo na osnovi vnaprej pripravljenih standardov. Seveda je obstoj
priznavanja, kot poteka pri NPK, smiseln, v kolikor bi uspeli zagotoviti
tudi, da se odpravijo z analizami prepoznane glavne pomanjkljivosti sis-
tema, saj lahko dejansko le NPK ali njim podoben sistem služi potrebam
širšega povpraševanja po priznavanju neformalno pridobljenega znanja.
Pri tem pa je zelo pomembno, da se z NPK vrata ne zaprejo, da ne temelji
vse priznavanje le na vnaprej pripravljenih standardih, temveč da se npr.
vzpostavijo službe, ki lahko sprejmejo katero koli in kakršno koli vlogo
posameznika, po priznavanju, ki se tiče tako vertikalno kot horizontal-
no vseh možnih področij, ki naj pokrivajo tako gospodarske panoge kot
»hobi« področja. Na osnovi tega lahko skličejo kvalificirano komisijo,
neke vrste poroto, ki preuči posamezen primer in odloči na osnovi pred
loženih dokumentov, po potrebi prikazanega znanja, veščin, spretnosti,
kompetenc, ter se na osnovi lastne presoje in strokovne suverenosti odlo-
či o dodelitvi certifikata ali ne.
To se morda sliši utopično, vendar je dejstvo, da s sistemom, kot je
NPK, ne moremo zajeti vsega. Možnosti je treba namreč ponujati, ne pa
zmanjševati in na takšen način postavljati nove ovire pred posameznika,
ki se tako ali tako čuti ali dejansko je oviran pri svojem izobrazbenem in/
ali zaposlitvenem napredovanju.
Pri tem bi se lahko zgledovali po Irski, kjer priznavanje z določeni-
mi razlikami glede na področje, kjer se priznavanje izvaja, poteka po treh
korakih:
– pregled, presoja spretnosti (kandidat izbere kvalifikacijo, se podvr-
že presoji spretnosti – uporabljene so lahko različne metodologije,
izid pa je enak, kandidat oblikuje seznam področij poznavanja, ki
jih lahko dokaže s priznavanjem, morda pa tudi seznam področij, ki
bi zahtevala še dodatno usposabljanje),
– formalna dokumentacija področij, ki jo predloži kandidat, in morda
dodatno ocenjevanje,
