Page 242 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 242
Neformalno učenje? Kaj je to?
Tretji cilj, »podpreti ustrezne pristope k vseživljenjskemu učenju z za-
gotavljanjem dostopnosti, napredovanjem, priznavanjem učenja, uskla-
jenostjo in boljšo uporabo kvalifikacij«, pomeni, da nacionalno ogrod-
je kvalifikacij ne bo obstajalo le kot posledica potrebe po pregledno-
sti kvalifikacij, temveč bo povratno posegalo in vplivalo na sistem. Pri
postavljanju slovenskega ogrodja je posebej potrebno domisliti, kako
bodo te povezave delovale, saj se lahko v tem cilju skriva eden od ključ-
nih pozitivnih vplivov bodočega ogrodja. Enako bi lahko trdili za peti
cilj.
Četrti cilj, »izboljšati preglednost kvalifikacij za posameznike in
delodajalce«, ima lahko pozitiven vpliv na področju, kjer trenutni sis-
tem potrjevanja neformalno pridobljenega znanja, NPK, še ni dodelan.
Bistveno povezavo med slovenskim ogrodjem kvalifikacij in prizna-
vanjem neformalno pridobljenega znanja beremo v šestem cilju, »zago-
toviti potrjevanje znanja, spretnosti in kompetenc, ki še niso vključene v
programe formalnega izobraževanja in usposabljanja, ter boljšo poveza-
nost in prenosljivost med sistemom izobraževanja ter certifikatnim sis-
temom«.
Ravno v tem je vsekakor največja potencialna prednost ogrodja za
nacionalni prostor izobraževanja in zaposlovanja.
Evropsko ogrodje kvalifikacij in nacionalna ogrodja kvalifikacij
opredeljujejo in bodo opredeljevala natančno vsebino, učne izide, ki jih
posamezna kvalifikacijska raven zahteva – zaradi lažjega prevajanja in
razumevanja kvalifikacij med različnimi državami z različnimi izobra-
ževalnimi sistemi in njim komplementarnimi sistemi (priznavanje ne-
formalno pridobljenega znanja); ob tem pa bi moralo slovensko ogrodje
služiti še nečemu – kako opise znanja, spretnosti in kompetenc ter zah-
tevane učne izide za posamezno raven opredeliti tako, da bodo lahko le-
-ti služili tudi ugotavljanju ravni posameznikovega znanja in tega, koliko
posamezniku manjka, da bi dosegel višjo stopnjo kvalifikacije.
Obenem se moramo zavedati, da se vsega znanja ne da »razparceli-
rati«, razdrobiti (ali celo, grobo rečeno, razvrednotiti) v kvalifikacije; in
to bi moral biti kljub zavezanosti, da ogrodje postavimo, motiv in vodilo
grajenja sistemov vzgoje in izobraževanja ter tako evropskega kot sloven-
skega ogrodja kvalifikacij.
Potrebno pa je vendarle odpirati poti in možnosti vsakemu posame-
zniku, da se lahko vrne v izobraževanje ali napreduje znotraj sfere dela,
če mu to njegovo znanje omogoča. V kolikor lahko k slednjemu sloven-
sko ogrodje kvalifikacij prispeva v veliki meri, potem je posebej z vidika
priznavanja neformalno pridobljenega znanja dobrodošlo.
Tretji cilj, »podpreti ustrezne pristope k vseživljenjskemu učenju z za-
gotavljanjem dostopnosti, napredovanjem, priznavanjem učenja, uskla-
jenostjo in boljšo uporabo kvalifikacij«, pomeni, da nacionalno ogrod-
je kvalifikacij ne bo obstajalo le kot posledica potrebe po pregledno-
sti kvalifikacij, temveč bo povratno posegalo in vplivalo na sistem. Pri
postavljanju slovenskega ogrodja je posebej potrebno domisliti, kako
bodo te povezave delovale, saj se lahko v tem cilju skriva eden od ključ-
nih pozitivnih vplivov bodočega ogrodja. Enako bi lahko trdili za peti
cilj.
Četrti cilj, »izboljšati preglednost kvalifikacij za posameznike in
delodajalce«, ima lahko pozitiven vpliv na področju, kjer trenutni sis-
tem potrjevanja neformalno pridobljenega znanja, NPK, še ni dodelan.
Bistveno povezavo med slovenskim ogrodjem kvalifikacij in prizna-
vanjem neformalno pridobljenega znanja beremo v šestem cilju, »zago-
toviti potrjevanje znanja, spretnosti in kompetenc, ki še niso vključene v
programe formalnega izobraževanja in usposabljanja, ter boljšo poveza-
nost in prenosljivost med sistemom izobraževanja ter certifikatnim sis-
temom«.
Ravno v tem je vsekakor največja potencialna prednost ogrodja za
nacionalni prostor izobraževanja in zaposlovanja.
Evropsko ogrodje kvalifikacij in nacionalna ogrodja kvalifikacij
opredeljujejo in bodo opredeljevala natančno vsebino, učne izide, ki jih
posamezna kvalifikacijska raven zahteva – zaradi lažjega prevajanja in
razumevanja kvalifikacij med različnimi državami z različnimi izobra-
ževalnimi sistemi in njim komplementarnimi sistemi (priznavanje ne-
formalno pridobljenega znanja); ob tem pa bi moralo slovensko ogrodje
služiti še nečemu – kako opise znanja, spretnosti in kompetenc ter zah-
tevane učne izide za posamezno raven opredeliti tako, da bodo lahko le-
-ti služili tudi ugotavljanju ravni posameznikovega znanja in tega, koliko
posamezniku manjka, da bi dosegel višjo stopnjo kvalifikacije.
Obenem se moramo zavedati, da se vsega znanja ne da »razparceli-
rati«, razdrobiti (ali celo, grobo rečeno, razvrednotiti) v kvalifikacije; in
to bi moral biti kljub zavezanosti, da ogrodje postavimo, motiv in vodilo
grajenja sistemov vzgoje in izobraževanja ter tako evropskega kot sloven-
skega ogrodja kvalifikacij.
Potrebno pa je vendarle odpirati poti in možnosti vsakemu posame-
zniku, da se lahko vrne v izobraževanje ali napreduje znotraj sfere dela,
če mu to njegovo znanje omogoča. V kolikor lahko k slednjemu sloven-
sko ogrodje kvalifikacij prispeva v veliki meri, potem je posebej z vidika
priznavanja neformalno pridobljenega znanja dobrodošlo.
