Page 243 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 243
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 243
Če lahko omogoči, da se bo posameznik lažje orientiral glede svojih kva-
lifikacij in znanja ter tega, kaj mu morebiti še manjka, da bi napredo-
val po kvalifikacijski lestvici oz. mreži – torej bodisi vertikalno bodi-
si horizontalno –, in bi mu to resnično pregledno pomagalo pri občut-
ku, kje realno je na tej mreži ter kakšne so njegove/njene realne možnosti
za osebni napredek in razvoj, potem lahko z uvedbo slovenskega ogrod-
ja kvalifikacij tudi slovenski sistem vzgoje in izobraževanja po celi verti-
kali dvignemo na višjo raven.
Prednost nacionalnega ogrodja je lahko način umeščanja kvalifi-
kacij posameznika v širšo strukturo, če so le učinki le-tega predvsem
v korist posameznika. Potrebno je uvesti novo zavest o neformalnem
znanju in ga res vrednotiti kot znanje, ne pa vzpostavljati med njim
in formalnim znanjem hierarhičnega reda, kot verjetno trenutno še
vedno velja v večini evropskih držav, prav tako pa v Sloveniji. Nacio-
nalno ogrodje kvalifikacij naj bi predvsem odstranilo administrativ-
ne ovire za vsakega posameznika, da ne bi le potrjeval svojega znanja
in iskal svojega mesta v kvalifikacijski mreži, ki jo bo ogrodje posta-
vilo, temveč da bi iskal tudi poti, kako naj po njej napreduje, ter na-
šel spodbude, da bi se zaradi večje preglednosti kvalifikacij morebiti
tudi vrnil v izobraževanje. Slovensko ogrodje kvalifikacij ima poten-
cial, da (med drugim) postane način, pot do ali višje ali pa »le« dru-
gačne kvalifikacije.
Mehanizmi za potrjevanje neformalnega
izobraževanja in priložnostnega učenja
NPK v certifikatnem sistemu, kot jih imamo sedaj pri nas, niso vse,
kar naj bi priznavanje neformalno pridobljenega znanja lahko ponudilo.
Načela priznavanja neformalnega izobraževanja in priložnostnega
izobraževanja ter učenja določajo:
- šolska zakonodaja, ki regulira poklicno, srednje in tehnično izobraževanje,
višje strokovno izobraževanje, visoko izobraževanje;
- navodila za srednje šole in navodila za višje šole, ki jih izda minister za šol-
stvo;
- pravila univerz glede visokošolskega izobraževanja (Slovenia, 2010: 72).
Glede na šolsko zakonodajo morajo ponudniki izobraževanja od-
raslih določiti postopke in odgovorne (na primer: zaposlene, odgovor-
ne za informiranje, svetovanje, šolske komisije za vrednotenje in pri-
znavanje) ter orodja za ugotavljanje in potrjevanje (na primer: na sto-
pnji srednješolskega izobraževanja mora neformalno učenje dosegati
vsaj 70 odstotkov vsebine formalnega programa, v nasprotnem prime-
v predpisih in priporočilih 243
Če lahko omogoči, da se bo posameznik lažje orientiral glede svojih kva-
lifikacij in znanja ter tega, kaj mu morebiti še manjka, da bi napredo-
val po kvalifikacijski lestvici oz. mreži – torej bodisi vertikalno bodi-
si horizontalno –, in bi mu to resnično pregledno pomagalo pri občut-
ku, kje realno je na tej mreži ter kakšne so njegove/njene realne možnosti
za osebni napredek in razvoj, potem lahko z uvedbo slovenskega ogrod-
ja kvalifikacij tudi slovenski sistem vzgoje in izobraževanja po celi verti-
kali dvignemo na višjo raven.
Prednost nacionalnega ogrodja je lahko način umeščanja kvalifi-
kacij posameznika v širšo strukturo, če so le učinki le-tega predvsem
v korist posameznika. Potrebno je uvesti novo zavest o neformalnem
znanju in ga res vrednotiti kot znanje, ne pa vzpostavljati med njim
in formalnim znanjem hierarhičnega reda, kot verjetno trenutno še
vedno velja v večini evropskih držav, prav tako pa v Sloveniji. Nacio-
nalno ogrodje kvalifikacij naj bi predvsem odstranilo administrativ-
ne ovire za vsakega posameznika, da ne bi le potrjeval svojega znanja
in iskal svojega mesta v kvalifikacijski mreži, ki jo bo ogrodje posta-
vilo, temveč da bi iskal tudi poti, kako naj po njej napreduje, ter na-
šel spodbude, da bi se zaradi večje preglednosti kvalifikacij morebiti
tudi vrnil v izobraževanje. Slovensko ogrodje kvalifikacij ima poten-
cial, da (med drugim) postane način, pot do ali višje ali pa »le« dru-
gačne kvalifikacije.
Mehanizmi za potrjevanje neformalnega
izobraževanja in priložnostnega učenja
NPK v certifikatnem sistemu, kot jih imamo sedaj pri nas, niso vse,
kar naj bi priznavanje neformalno pridobljenega znanja lahko ponudilo.
Načela priznavanja neformalnega izobraževanja in priložnostnega
izobraževanja ter učenja določajo:
- šolska zakonodaja, ki regulira poklicno, srednje in tehnično izobraževanje,
višje strokovno izobraževanje, visoko izobraževanje;
- navodila za srednje šole in navodila za višje šole, ki jih izda minister za šol-
stvo;
- pravila univerz glede visokošolskega izobraževanja (Slovenia, 2010: 72).
Glede na šolsko zakonodajo morajo ponudniki izobraževanja od-
raslih določiti postopke in odgovorne (na primer: zaposlene, odgovor-
ne za informiranje, svetovanje, šolske komisije za vrednotenje in pri-
znavanje) ter orodja za ugotavljanje in potrjevanje (na primer: na sto-
pnji srednješolskega izobraževanja mora neformalno učenje dosegati
vsaj 70 odstotkov vsebine formalnega programa, v nasprotnem prime-
