Page 237 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 237
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 237
se ustvari zaupanje v tovrstno evidenco. Kaže se težnja po uvajanju »šolske-
ga« pristopa k ocenjevanju poklicnih kompetenc.
8. Kljub velikemu poudarku pomena pripravljalnega postopka se kažejo
pomanjkljivosti. Pomanjkljivo pripravljen portfolio ne omogoča pridobi-
tve kvalifikacije zgolj na podlagi dokumentacije, marveč morajo izpeljevati
tudi neposredno preverjanje. Lahko bi ocenili, da se svetovalci, s tem pa tudi
izvajalske organizacije še ne zavedajo ključnega pomena doslednega vode-
nja dokumentacije v postopku in strokovne priprave, kar se kaže v njihovih
ocenah, da je preveč administrativnega dela in da opravljajo tudi druge na-
loge. Nezadovoljstvo s kakovostjo svetovalnega postopka izražajo tudi ime-
tniki certifikatov.
9. Delodajalci le v omejenem obsegu podpirajo pridobivanje NPK, kar se
odraža skozi majhno število udeležencev, ki jim krijejo stroške preverjanja in
potrjevanja, poleg tega pridobitev NPK največkrat ne prinaša nobenih po-
vračil in ima predvsem simbolično vrednost.
10. Predstavniki sindikata ocenjujejo, da sistem odstopa od svojega prvotne-
ga namena, da ne gre več za ugotavljanje in potrjevanje predhodno prido-
bljenega znanja, ampak za zagotavljanje dokazil o kvalifikacijah za regulira-
ne poklice, na podlagi pripravljalnih programov; za vsem pa je komercialni
interes izvajalcev.« (Analiza …, 2010: 96–97)
Že na podlagi povedanega lahko zaznamo, da NPK takšne, kakršne
so pri nas organizirane danes, ne morejo biti temeljni, še manj pa edini
sistem priznavanja neformalno pridobljenega znanja pri nas. Vse ome-
njene ugotovitve bi veljalo uporabiti najprej pri prilagoditvah NPK, kjer
je to mogoče in nujno, nato pa tudi pri resnem razmisleku o vzporednem
dopolnilnem sistemu oz. možnostih za priznavanje neformalno prido-
bljenega znanja. Dejansko je, kot beremo, potrebno preseči težnjo po
uvajanju šolskega pristopa pri ocenjevanju poklicnih kompetenc, vide-
ti moramo izven »šolskega« okvira, resnično doumeti moč in doseg to-
vrstnega znanja ter dejstvo, da lahko NPK za posameznika resnično po-
menijo korak k odpiranju poti v izobraževanje, v novo družbeno vklju-
čenost. Možnost, da NPK predstavljajo kanal za udejanjanje »komerci-
alnega interesa izvajalcev«, je nujno potrebno omejiti.
Neformalni indeks
V Sloveniji imamo tudi neformalni indeks – Nefiks. To sicer ni na-
čin priznavanja neformalno pridobljenega znanja, je pa način sistema-
tičnega beleženja neformalnega znanja posameznika, ki ga lahko le-ta,
kot bomo videli v nadaljevanju, uporabi tudi na univerzi, ali pa v skladu
v predpisih in priporočilih 237
se ustvari zaupanje v tovrstno evidenco. Kaže se težnja po uvajanju »šolske-
ga« pristopa k ocenjevanju poklicnih kompetenc.
8. Kljub velikemu poudarku pomena pripravljalnega postopka se kažejo
pomanjkljivosti. Pomanjkljivo pripravljen portfolio ne omogoča pridobi-
tve kvalifikacije zgolj na podlagi dokumentacije, marveč morajo izpeljevati
tudi neposredno preverjanje. Lahko bi ocenili, da se svetovalci, s tem pa tudi
izvajalske organizacije še ne zavedajo ključnega pomena doslednega vode-
nja dokumentacije v postopku in strokovne priprave, kar se kaže v njihovih
ocenah, da je preveč administrativnega dela in da opravljajo tudi druge na-
loge. Nezadovoljstvo s kakovostjo svetovalnega postopka izražajo tudi ime-
tniki certifikatov.
9. Delodajalci le v omejenem obsegu podpirajo pridobivanje NPK, kar se
odraža skozi majhno število udeležencev, ki jim krijejo stroške preverjanja in
potrjevanja, poleg tega pridobitev NPK največkrat ne prinaša nobenih po-
vračil in ima predvsem simbolično vrednost.
10. Predstavniki sindikata ocenjujejo, da sistem odstopa od svojega prvotne-
ga namena, da ne gre več za ugotavljanje in potrjevanje predhodno prido-
bljenega znanja, ampak za zagotavljanje dokazil o kvalifikacijah za regulira-
ne poklice, na podlagi pripravljalnih programov; za vsem pa je komercialni
interes izvajalcev.« (Analiza …, 2010: 96–97)
Že na podlagi povedanega lahko zaznamo, da NPK takšne, kakršne
so pri nas organizirane danes, ne morejo biti temeljni, še manj pa edini
sistem priznavanja neformalno pridobljenega znanja pri nas. Vse ome-
njene ugotovitve bi veljalo uporabiti najprej pri prilagoditvah NPK, kjer
je to mogoče in nujno, nato pa tudi pri resnem razmisleku o vzporednem
dopolnilnem sistemu oz. možnostih za priznavanje neformalno prido-
bljenega znanja. Dejansko je, kot beremo, potrebno preseči težnjo po
uvajanju šolskega pristopa pri ocenjevanju poklicnih kompetenc, vide-
ti moramo izven »šolskega« okvira, resnično doumeti moč in doseg to-
vrstnega znanja ter dejstvo, da lahko NPK za posameznika resnično po-
menijo korak k odpiranju poti v izobraževanje, v novo družbeno vklju-
čenost. Možnost, da NPK predstavljajo kanal za udejanjanje »komerci-
alnega interesa izvajalcev«, je nujno potrebno omejiti.
Neformalni indeks
V Sloveniji imamo tudi neformalni indeks – Nefiks. To sicer ni na-
čin priznavanja neformalno pridobljenega znanja, je pa način sistema-
tičnega beleženja neformalnega znanja posameznika, ki ga lahko le-ta,
kot bomo videli v nadaljevanju, uporabi tudi na univerzi, ali pa v skladu
