Page 232 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 232
Neformalno učenje? Kaj je to?
»Kandidat z nacionalno poklicno kvalifikacijo ima več možnosti, da najde
zaposlitev ali napreduje v poklicu. Prednosti pridobljene nacionalne poklic-
ne kvalifikacije so:
- omogoča se dokaj hitro in enostavno pridobivanje javno veljavnih listin za
opravljanje poklica;
- omogoča se razvoj poklicne kariere in osebni razvoj, saj se priznajo rezulta-
ti učenja in izkušenj, ki jih pridobivamo skozi vse življenje;
- kandidat lažje prehaja iz enega podjetja ali dejavnosti v drugo, saj je nacio-
nalna poklicna kvalifikacija javno veljavna listina;
- kandidat je na trgu dela konkurenčnejši, tako v Sloveniji kot v državah EU;
- kandidat lahko napreduje v poklicni karieri tudi na isti stopnji izobrazbe,
saj lahko pridobi javno veljavno listino za opravljanje določenega poklica na
višji ravni zahtevnosti del;
- kandidat pridobi osnovo za morebitno nagrajevanje s strani podjetja;
- omogočata se večja socialna vključenost in motivacija za nadaljnje izobra-
ževanje;
- poveča se možnost za zaposlitev pri iskalcih zaposlitve in neaktivnih ose-
bah.« (NPKb, 2011)
Poklicni standardi, ki smo jih omenili zgoraj, so podlaga tako za
NPK kot za izobraževalne programe v poklicnem in strokovnem izo-
braževanju, s tem da se nujno ne prekrivajo. To pomeni, da vsi obstoje-
či poklicni standardi niso del formalnih programov ter da prav tako iz
vseh poklicnih standardov, ki so osnova za formalne programe, ni mo-
goče opravljati nacionalne poklicne kvalifikacije, hkrati pa obstajajo
NPK, katerih vsebina ni del nobenega izmed obstoječih formalnih pro-
gramov.
»Pri pripravi poklicnih standardov v Sloveniji upoštevamo tudi temelj-
ne evropske dokumente (skupne evropske cilje v sistemih izobraževanja
in usposabljanja v Evropi do leta 2010, Københavnsko deklaracijo in Maa-
strichtski »komunike«). Za področje priprave poklicnih standardov je po-
memben zlasti Maastrichtski »komunike«, ki izpostavlja cilj vzpostavitve
transparentnosti, kakovosti in medsebojnega zaupanja za lažjo postavitev
pravnega evropskega trga delovne sile. Načelo transparentnosti upošteva-
mo kot temeljno načelo pri razvoju poklicnih standardov, ki so podlaga za
pripravo tako izobraževalnih programov kot tudi katalogov za pridobitev
nacionalne poklicne kvalifikacije v sistemu certificiranja.
Poklicni standard je torej povezovalni člen poklicnega izobraževanja in sis-
tema certificiranja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. To pomeni, da gradi-
mo enotni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij.« (Marentič, 2007: 17)
»Kandidat z nacionalno poklicno kvalifikacijo ima več možnosti, da najde
zaposlitev ali napreduje v poklicu. Prednosti pridobljene nacionalne poklic-
ne kvalifikacije so:
- omogoča se dokaj hitro in enostavno pridobivanje javno veljavnih listin za
opravljanje poklica;
- omogoča se razvoj poklicne kariere in osebni razvoj, saj se priznajo rezulta-
ti učenja in izkušenj, ki jih pridobivamo skozi vse življenje;
- kandidat lažje prehaja iz enega podjetja ali dejavnosti v drugo, saj je nacio-
nalna poklicna kvalifikacija javno veljavna listina;
- kandidat je na trgu dela konkurenčnejši, tako v Sloveniji kot v državah EU;
- kandidat lahko napreduje v poklicni karieri tudi na isti stopnji izobrazbe,
saj lahko pridobi javno veljavno listino za opravljanje določenega poklica na
višji ravni zahtevnosti del;
- kandidat pridobi osnovo za morebitno nagrajevanje s strani podjetja;
- omogočata se večja socialna vključenost in motivacija za nadaljnje izobra-
ževanje;
- poveča se možnost za zaposlitev pri iskalcih zaposlitve in neaktivnih ose-
bah.« (NPKb, 2011)
Poklicni standardi, ki smo jih omenili zgoraj, so podlaga tako za
NPK kot za izobraževalne programe v poklicnem in strokovnem izo-
braževanju, s tem da se nujno ne prekrivajo. To pomeni, da vsi obstoje-
či poklicni standardi niso del formalnih programov ter da prav tako iz
vseh poklicnih standardov, ki so osnova za formalne programe, ni mo-
goče opravljati nacionalne poklicne kvalifikacije, hkrati pa obstajajo
NPK, katerih vsebina ni del nobenega izmed obstoječih formalnih pro-
gramov.
»Pri pripravi poklicnih standardov v Sloveniji upoštevamo tudi temelj-
ne evropske dokumente (skupne evropske cilje v sistemih izobraževanja
in usposabljanja v Evropi do leta 2010, Københavnsko deklaracijo in Maa-
strichtski »komunike«). Za področje priprave poklicnih standardov je po-
memben zlasti Maastrichtski »komunike«, ki izpostavlja cilj vzpostavitve
transparentnosti, kakovosti in medsebojnega zaupanja za lažjo postavitev
pravnega evropskega trga delovne sile. Načelo transparentnosti upošteva-
mo kot temeljno načelo pri razvoju poklicnih standardov, ki so podlaga za
pripravo tako izobraževalnih programov kot tudi katalogov za pridobitev
nacionalne poklicne kvalifikacije v sistemu certificiranja.
Poklicni standard je torej povezovalni člen poklicnega izobraževanja in sis-
tema certificiranja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. To pomeni, da gradi-
mo enotni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij.« (Marentič, 2007: 17)
