Page 235 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 235
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 235
temu, da je to očitno možno, zato bi se moralo raziskati z namenom pre-
prečevanja takšnih primerov.
Težko je zato promovirati sistem priznavanja neformalno pridoblje-
nega znanja (ali razširitev le-tega) z namenom omogočiti tistim, ki do-
stopa do njega sicer ne bi imeli, prvo stopničko na njihovi izobraževalni
in socialni poti navzgor, če lahko ta po drugi strani proizvaja celo diame-
tralno nasprotne učinke.
Nadaljujmo z vsebino Analize. »Zaenkrat preverjanje in potrjeva-
nje neformalnega in naključnega učenja deluje predvsem kot enosmerna
tranzicijska pot v zaposlitev oz. spremembo zaposlitve, predvsem ko gre
za regulirane poklice na nižjih ravneh zahtevnosti, čeprav ni na razpo-
lago podatkov, koliko ljudi je na ta način pridobilo ali spremenilo zapo-
slitev.« (ibid.) Tudi to je velika pomanjkljivost sistema NPK, saj razisko-
valcem in politiki onemogoča jasen pregled nad dogajanjem v sistemu.
Brez pravih analiz pa je težko izdelati predloge za izboljšave.
O sistemu NPK v Analizi preberemo še naslednje: »Zgolj formal-
no skrajšuje tudi čas trajanja izobraževanja, saj sistem vrednotenja in pri-
znavanja še ni vpeljan v šolsko prakso. Po podatkih se odraslim običaj-
no prizna praktično izobraževanje v srednjem poklicnem in strokovnem
izobraževanju, medtem ko se skrajšuje čas izobraževanja v višjem stro-
kovnem izobraževanju. V šolskem letu 1999/2000 je bil zaradi priznava-
nja praktičnih izkušenj čas izobraževanja odraslim udeležencem skraj-
šan za 14,5 %.«
Takšna enosmerna pot žal kaže na bolj neoliberalistično naravna-
nost in ozadje NPK, kot bi si želeli oz. kot bi bilo možno, če bi NPK slu-
žile svojemu namenu v celoti, tako pa so enostransko izrabljene s strani
gospodarstva – pomembno jih je videti v tem kontekstu.
V nadaljevanju bomo v celoti povzeli povzetke Analize, ki se skli-
cuje na tri druge vire, ki kažejo še na dodatne pomanjkljivosti sistema.
»Prav tako ne moremo govoriti o prispevku k izboljšanju materialnega
položaja, saj le izjemoma kakšna od kolektivnih pogodb omogoča upo-
števanje NPK v sistemu nagrajevanja oz. plač. Ali bodo delodajalci na-
grajevali tako pridobljene kvalifikacije, je še vedno njihova diskrecijska
pristojnost.« (ibid.) Ravno to je problem katerega koli sistema, ki ni vpet
v sistem v celoti. Obstoj NPK je lahko tako način slepitve, če pri deloda-
jalcih ni določeno, kako in kdaj bodo NPK pri posamezniku dejansko
tudi upoštevali. To še znižuje motivacijo v povprečju že tako nizko mo-
tiviranih odraslih, da bi se odločili za presojo ali da bi temu celo sledila
vrnitev v izobraževanje.
v predpisih in priporočilih 235
temu, da je to očitno možno, zato bi se moralo raziskati z namenom pre-
prečevanja takšnih primerov.
Težko je zato promovirati sistem priznavanja neformalno pridoblje-
nega znanja (ali razširitev le-tega) z namenom omogočiti tistim, ki do-
stopa do njega sicer ne bi imeli, prvo stopničko na njihovi izobraževalni
in socialni poti navzgor, če lahko ta po drugi strani proizvaja celo diame-
tralno nasprotne učinke.
Nadaljujmo z vsebino Analize. »Zaenkrat preverjanje in potrjeva-
nje neformalnega in naključnega učenja deluje predvsem kot enosmerna
tranzicijska pot v zaposlitev oz. spremembo zaposlitve, predvsem ko gre
za regulirane poklice na nižjih ravneh zahtevnosti, čeprav ni na razpo-
lago podatkov, koliko ljudi je na ta način pridobilo ali spremenilo zapo-
slitev.« (ibid.) Tudi to je velika pomanjkljivost sistema NPK, saj razisko-
valcem in politiki onemogoča jasen pregled nad dogajanjem v sistemu.
Brez pravih analiz pa je težko izdelati predloge za izboljšave.
O sistemu NPK v Analizi preberemo še naslednje: »Zgolj formal-
no skrajšuje tudi čas trajanja izobraževanja, saj sistem vrednotenja in pri-
znavanja še ni vpeljan v šolsko prakso. Po podatkih se odraslim običaj-
no prizna praktično izobraževanje v srednjem poklicnem in strokovnem
izobraževanju, medtem ko se skrajšuje čas izobraževanja v višjem stro-
kovnem izobraževanju. V šolskem letu 1999/2000 je bil zaradi priznava-
nja praktičnih izkušenj čas izobraževanja odraslim udeležencem skraj-
šan za 14,5 %.«
Takšna enosmerna pot žal kaže na bolj neoliberalistično naravna-
nost in ozadje NPK, kot bi si želeli oz. kot bi bilo možno, če bi NPK slu-
žile svojemu namenu v celoti, tako pa so enostransko izrabljene s strani
gospodarstva – pomembno jih je videti v tem kontekstu.
V nadaljevanju bomo v celoti povzeli povzetke Analize, ki se skli-
cuje na tri druge vire, ki kažejo še na dodatne pomanjkljivosti sistema.
»Prav tako ne moremo govoriti o prispevku k izboljšanju materialnega
položaja, saj le izjemoma kakšna od kolektivnih pogodb omogoča upo-
števanje NPK v sistemu nagrajevanja oz. plač. Ali bodo delodajalci na-
grajevali tako pridobljene kvalifikacije, je še vedno njihova diskrecijska
pristojnost.« (ibid.) Ravno to je problem katerega koli sistema, ki ni vpet
v sistem v celoti. Obstoj NPK je lahko tako način slepitve, če pri deloda-
jalcih ni določeno, kako in kdaj bodo NPK pri posamezniku dejansko
tudi upoštevali. To še znižuje motivacijo v povprečju že tako nizko mo-
tiviranih odraslih, da bi se odločili za presojo ali da bi temu celo sledila
vrnitev v izobraževanje.
