Page 229 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 229
neformalno pridobljeno znanje in njegovo priznavanje
v predpisih in priporočilih 229
Priznavanje neformalno pridobljenega znanja
Z izrazom »priznavanje neformalno pridobljenega znanja« bomo
v tem prispevku imeli v mislih vedno priznavanje tako rezultatov nefor-
malnega kot priložnostnega učenja, zato bomo na tem mestu nanizali
nekatere izbrane definicije obojega.
Neformalno izobraževanje/učenje
»označuje učenje, ki je sestavni del načrtne dejavnosti, vendar ni izrecno do-
ločeno kot učenje ali izobraževanje (v pomenu definiranja učnih ciljev, časa
učenja ali podpore pri učenju). Neformalno izobraževanje je z učenčevega
vidika načrtno. Rezultati neformalnega učenja se lahko ovrednotijo in vodi-
jo v potrjevanje (certifikacijo). Neformalno učenje včasih označujemo kot
polstrukturirano učenje«. (Večjezični …, 2011; vir: Cedefop, 2004). Prim.:
Tissot, 2004: 112, Terminology …, 2008: 133, Jelenc, 1991: 46, Muršak, 2002:
71–72, ter Muršak, 2012: 66.
Priložnostno učenje najdemo v literaturi pod najrazličnejšimi poj-
mi: informalno, aformalno, priložnostno, naključno izobraževanje.
Omejili se bomo na priložnostno učenje, ki se pojavlja najpogosteje. Pri-
ložnostno/informalno učenje je »učenje, s katerim se srečujemo vsak
dan na delovnem mestu, v družinskem krogu ali prostem času. Ne izva-
ja se organizirano ali strukturirano (glede na učne cilje, čas ali podporo
pri učenju). Z učenčevega vidika poteka večinoma nenačrtno. Priložno-
stno učenje se praviloma ne konča s certificiranjem, lahko pa se vredno-
ti in priznava v procesu priznavanja prej pridobljenega znanja. Pogosto
se označuje tudi kot učenje z izkušnjami ali naključno učenje.« (Večje-
zični …, 2011; vir: Cedefop, 2004; prim.: Jelenc, 1991: 55 in Jelenc, 2008:
13–14, ter Muršak, 2002: 72; Muršak, 2012: 89)
»Priznavanje neformalno pridobljenega znanja« pa je del kvalifika-
cijskega sistema, postopka torej, ko pri posamezniku obstoječe kompe-
tence uradno »potrdimo«, torej preverimo in certificiramo, s čimer po-
sameznik pridobi kvalifikacijo za opravljanje določenega dela.
Kvalifikacijski sistem so
»vse dejavnosti, ki se nanašajo na priznavanje rezultatov učenja, in drugi me-
hanizmi, ki povezujejo izobraževanje in usposabljanje s trgom dela in civil-
no družbo. Te dejavnosti zajemajo:
– opredelitev politike na področju kvalifikacij, načrtovanje in izvajanje izo-
braževanja in usposabljanja, institucionalne dogovore, financiranje in zago-
tavljanja kakovosti;
– ocenjevanje, vrednotenje in certificiranje) rezultatov učenja/učnih dosež-
kov.« (Večjezični …, 2011; vir: Evropska komisija, 2002; prim. Muršak, 2012: 55).
v predpisih in priporočilih 229
Priznavanje neformalno pridobljenega znanja
Z izrazom »priznavanje neformalno pridobljenega znanja« bomo
v tem prispevku imeli v mislih vedno priznavanje tako rezultatov nefor-
malnega kot priložnostnega učenja, zato bomo na tem mestu nanizali
nekatere izbrane definicije obojega.
Neformalno izobraževanje/učenje
»označuje učenje, ki je sestavni del načrtne dejavnosti, vendar ni izrecno do-
ločeno kot učenje ali izobraževanje (v pomenu definiranja učnih ciljev, časa
učenja ali podpore pri učenju). Neformalno izobraževanje je z učenčevega
vidika načrtno. Rezultati neformalnega učenja se lahko ovrednotijo in vodi-
jo v potrjevanje (certifikacijo). Neformalno učenje včasih označujemo kot
polstrukturirano učenje«. (Večjezični …, 2011; vir: Cedefop, 2004). Prim.:
Tissot, 2004: 112, Terminology …, 2008: 133, Jelenc, 1991: 46, Muršak, 2002:
71–72, ter Muršak, 2012: 66.
Priložnostno učenje najdemo v literaturi pod najrazličnejšimi poj-
mi: informalno, aformalno, priložnostno, naključno izobraževanje.
Omejili se bomo na priložnostno učenje, ki se pojavlja najpogosteje. Pri-
ložnostno/informalno učenje je »učenje, s katerim se srečujemo vsak
dan na delovnem mestu, v družinskem krogu ali prostem času. Ne izva-
ja se organizirano ali strukturirano (glede na učne cilje, čas ali podporo
pri učenju). Z učenčevega vidika poteka večinoma nenačrtno. Priložno-
stno učenje se praviloma ne konča s certificiranjem, lahko pa se vredno-
ti in priznava v procesu priznavanja prej pridobljenega znanja. Pogosto
se označuje tudi kot učenje z izkušnjami ali naključno učenje.« (Večje-
zični …, 2011; vir: Cedefop, 2004; prim.: Jelenc, 1991: 55 in Jelenc, 2008:
13–14, ter Muršak, 2002: 72; Muršak, 2012: 89)
»Priznavanje neformalno pridobljenega znanja« pa je del kvalifika-
cijskega sistema, postopka torej, ko pri posamezniku obstoječe kompe-
tence uradno »potrdimo«, torej preverimo in certificiramo, s čimer po-
sameznik pridobi kvalifikacijo za opravljanje določenega dela.
Kvalifikacijski sistem so
»vse dejavnosti, ki se nanašajo na priznavanje rezultatov učenja, in drugi me-
hanizmi, ki povezujejo izobraževanje in usposabljanje s trgom dela in civil-
no družbo. Te dejavnosti zajemajo:
– opredelitev politike na področju kvalifikacij, načrtovanje in izvajanje izo-
braževanja in usposabljanja, institucionalne dogovore, financiranje in zago-
tavljanja kakovosti;
– ocenjevanje, vrednotenje in certificiranje) rezultatov učenja/učnih dosež-
kov.« (Večjezični …, 2011; vir: Evropska komisija, 2002; prim. Muršak, 2012: 55).
