Page 218 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 218
Neformalno učenje? Kaj je to?
pa so v izobraževalnih institucija priznavali znanje, ki je bilo pridobljeno
na podlagi življenjskih izkušenj, oz. znanje, za katerega udeleženci niso
imeli uradnih potrdil. Delež priznanega priložnostnega oz. izkustvene-
ga učenja pa je zanemarljiv. V obeh primerih je imelo to možnost le do-
brih 6 % anketirancev.
Iz raziskovalnega poročila projekta (Radovan, Mohorčič Špolar in
Ivančič, 2008) lahko še razberemo, da se je največ udeležencev, ki so do-
kazali svoje znanje, pridobljeno na podlagi življenjskih izkušenj, izobra-
ževalo na osnovnošolski ravni. Tisti, ki so poročali, da jim je bilo prejšnje
znanje, za katerega niso imeli formalnih dokazil, upoštevano pri nekate-
rih predmetih ali delih programov, pa so bili v večinoma vključeni v sre-
dnješolske programe. Delovne izkušnje so bile, v povprečju, priznane 18
% udeležencem, največ v terciarnem izobraževanju.
V naslednji tabeli prikazujemo priznavanje prej pridobljenega zna-
nja glede na vrsto institucije, v katero so bili vključeni anketiranci (pre-
glednica 6).
Preglednica 6: Oprostitev opravljanja predmetov/dela programa glede na vrsto in-
stitucije (v %).
Ljudska Zasebna Srednja Viš- Fakul-
univerza šola šola ja strok. teta
šola
Na podlagi spričevala/diplo- 78,1 40,0 70,0 71,4
me/potrdila 36,3
Na podlagi prejšnjega znanja 5,8 2,9 11,1 3,2 9,5
brez formalnih dokazil
Na podlagi življenjskih izkušenj 6,2 4,7 6,2 5,6 4,8
Na podlagi delovnih izkušenj 10,0 52,4 12,6 54,8 14,3
Skupaj 100 100 100 100 100
Opomba: N=684. Odstotki so izračunani glede na število odgovorov »Da«.
Rezultati kažejo, da med institucijami prihaja do razlik predvsem
med zasebnimi šolami, ki izvajajo programe na sekundarni stopnji in
višjimi strokovnimi šolami (prav tako v zasebni lasti), ter ostalimi, »jav-
nimi« institucijami: ljudskimi univerzami, srednjimi šolami in fakul-
tetami.
Zasebne šole (srednje in višje) v veliko večji meri priznavajo delovne
izkušnje v svojih programih kot javne izobraževalne institucije. Po dru-
gi strani pa je delež priznanih formalnih listin (spričevalo, diploma,…)
pa so v izobraževalnih institucija priznavali znanje, ki je bilo pridobljeno
na podlagi življenjskih izkušenj, oz. znanje, za katerega udeleženci niso
imeli uradnih potrdil. Delež priznanega priložnostnega oz. izkustvene-
ga učenja pa je zanemarljiv. V obeh primerih je imelo to možnost le do-
brih 6 % anketirancev.
Iz raziskovalnega poročila projekta (Radovan, Mohorčič Špolar in
Ivančič, 2008) lahko še razberemo, da se je največ udeležencev, ki so do-
kazali svoje znanje, pridobljeno na podlagi življenjskih izkušenj, izobra-
ževalo na osnovnošolski ravni. Tisti, ki so poročali, da jim je bilo prejšnje
znanje, za katerega niso imeli formalnih dokazil, upoštevano pri nekate-
rih predmetih ali delih programov, pa so bili v večinoma vključeni v sre-
dnješolske programe. Delovne izkušnje so bile, v povprečju, priznane 18
% udeležencem, največ v terciarnem izobraževanju.
V naslednji tabeli prikazujemo priznavanje prej pridobljenega zna-
nja glede na vrsto institucije, v katero so bili vključeni anketiranci (pre-
glednica 6).
Preglednica 6: Oprostitev opravljanja predmetov/dela programa glede na vrsto in-
stitucije (v %).
Ljudska Zasebna Srednja Viš- Fakul-
univerza šola šola ja strok. teta
šola
Na podlagi spričevala/diplo- 78,1 40,0 70,0 71,4
me/potrdila 36,3
Na podlagi prejšnjega znanja 5,8 2,9 11,1 3,2 9,5
brez formalnih dokazil
Na podlagi življenjskih izkušenj 6,2 4,7 6,2 5,6 4,8
Na podlagi delovnih izkušenj 10,0 52,4 12,6 54,8 14,3
Skupaj 100 100 100 100 100
Opomba: N=684. Odstotki so izračunani glede na število odgovorov »Da«.
Rezultati kažejo, da med institucijami prihaja do razlik predvsem
med zasebnimi šolami, ki izvajajo programe na sekundarni stopnji in
višjimi strokovnimi šolami (prav tako v zasebni lasti), ter ostalimi, »jav-
nimi« institucijami: ljudskimi univerzami, srednjimi šolami in fakul-
tetami.
Zasebne šole (srednje in višje) v veliko večji meri priznavajo delovne
izkušnje v svojih programih kot javne izobraževalne institucije. Po dru-
gi strani pa je delež priznanih formalnih listin (spričevalo, diploma,…)
