Page 215 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 215
težave pri priznavanju neformalnega izobraževanja
in priložnostnega učenja v sloveniji ... 215
jevanje znanja ali kot standard pri posameznem predmetu ali njego-
vem delu;
– je obvladovanje določenega znanja in spretnosti, ki bi jih bilo sicer
potrebno šele pridobiti, pri takem posamezniku treba izkoristiti kot
priložnost za kakovostno pridobivanje novega znanja in spretnosti;
ne samo pri pridobivanju novih splošnih, strokovnoteoretičnih in
praktičnih znanj, pač pa še posebej za pridobivanje tistih ključnih
kompetenc, ki so temelj za avtonomno delovanje posameznika v so-
dobnem svetu in podpirajo načelo vseživljenjskega učenja;
– je v izobraževalnem procesu pomembno vrednotenje znanja, do-
seganje postavljenih standardov znanja, ne pa vrednotenje poti do
znanja z elementi, ki določajo formalno izobraževanje (obseg izobra-
ževanja v urah, čas izobraževanja …);
– je potrebno opredeliti načine in ravni upoštevanja znanja, spretno-
sti in kompetenc, pridobljenih s predhodnim formalnim, neformal-
nim in priložnostnim učenjem. (ibid.: 15–16)
Na večplastnost problematike priznavanja neformalnega in prilo-
žnostnega učenja opozarjajo tudi druge študije, v katerih so evalvira-
li implementacijo zakonskih določb v prakso. Ugotovili so, da se kljub
ustreznim zakonskim podlagam priznavanje neformalno ali priložno-
stno pridobljenega znanja še vedno ne uveljavlja v taki meri, kot bi si že-
leli (Hozjan, 2010; Ivančič et al., 2007; Svetina in Vilič Klenovšek, 2011;
Žnidarič, Kunčič, Makovec in Bauman, 2010), bolj pa se uveljavlja v iz-
obraževanju odraslih kot v »mladinskem« (formalnem) izobraževanju.
V analizi postopkov vrednotenja predhodnega učenja na področju
izobraževanja odraslih so ugotovili, da se v vsakem omrežju oziroma or-
ganizaciji, ki so jo vključili v analizo, razvija ali izpeljuje specifičen vidik
ugotavljanja, vrednotenja ali priznavanja. Ta je običajno pogojena z na-
meni teh postopkov, vsebin in ciljnih skupin, ki so jim le-ti namenjeni
(Svetina in Vilič Klenovšek, 2011):
– v srednjih šolah je poudarek na vrednotenju in priznavanju formal-
no pridobljenega znanja pri mladini in odraslih, v manjši meri pa do
sedaj tudi na vrednotenju in priznavanju neformalno pridobljenega
znanja tako pri mladini kot odraslih;
– v izobraževalnih organizacijah za odrasle in v svetovalnih središčih za
izobraževanje odraslih neformalno in priložnostno pridobljeno zna-
nje ugotavljajo s pomočjo priprave izobraževalnih biografij, sveto-
vanja pri izbiri ustreznega izobraževalnega programa, učni pomoči
ipd. Postopki ugotavljanja, vrednotenja in priznavanja pridejo v po-
in priložnostnega učenja v sloveniji ... 215
jevanje znanja ali kot standard pri posameznem predmetu ali njego-
vem delu;
– je obvladovanje določenega znanja in spretnosti, ki bi jih bilo sicer
potrebno šele pridobiti, pri takem posamezniku treba izkoristiti kot
priložnost za kakovostno pridobivanje novega znanja in spretnosti;
ne samo pri pridobivanju novih splošnih, strokovnoteoretičnih in
praktičnih znanj, pač pa še posebej za pridobivanje tistih ključnih
kompetenc, ki so temelj za avtonomno delovanje posameznika v so-
dobnem svetu in podpirajo načelo vseživljenjskega učenja;
– je v izobraževalnem procesu pomembno vrednotenje znanja, do-
seganje postavljenih standardov znanja, ne pa vrednotenje poti do
znanja z elementi, ki določajo formalno izobraževanje (obseg izobra-
ževanja v urah, čas izobraževanja …);
– je potrebno opredeliti načine in ravni upoštevanja znanja, spretno-
sti in kompetenc, pridobljenih s predhodnim formalnim, neformal-
nim in priložnostnim učenjem. (ibid.: 15–16)
Na večplastnost problematike priznavanja neformalnega in prilo-
žnostnega učenja opozarjajo tudi druge študije, v katerih so evalvira-
li implementacijo zakonskih določb v prakso. Ugotovili so, da se kljub
ustreznim zakonskim podlagam priznavanje neformalno ali priložno-
stno pridobljenega znanja še vedno ne uveljavlja v taki meri, kot bi si že-
leli (Hozjan, 2010; Ivančič et al., 2007; Svetina in Vilič Klenovšek, 2011;
Žnidarič, Kunčič, Makovec in Bauman, 2010), bolj pa se uveljavlja v iz-
obraževanju odraslih kot v »mladinskem« (formalnem) izobraževanju.
V analizi postopkov vrednotenja predhodnega učenja na področju
izobraževanja odraslih so ugotovili, da se v vsakem omrežju oziroma or-
ganizaciji, ki so jo vključili v analizo, razvija ali izpeljuje specifičen vidik
ugotavljanja, vrednotenja ali priznavanja. Ta je običajno pogojena z na-
meni teh postopkov, vsebin in ciljnih skupin, ki so jim le-ti namenjeni
(Svetina in Vilič Klenovšek, 2011):
– v srednjih šolah je poudarek na vrednotenju in priznavanju formal-
no pridobljenega znanja pri mladini in odraslih, v manjši meri pa do
sedaj tudi na vrednotenju in priznavanju neformalno pridobljenega
znanja tako pri mladini kot odraslih;
– v izobraževalnih organizacijah za odrasle in v svetovalnih središčih za
izobraževanje odraslih neformalno in priložnostno pridobljeno zna-
nje ugotavljajo s pomočjo priprave izobraževalnih biografij, sveto-
vanja pri izbiri ustreznega izobraževalnega programa, učni pomoči
ipd. Postopki ugotavljanja, vrednotenja in priznavanja pridejo v po-
