Page 220 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 220
Neformalno učenje? Kaj je to?
ke in zapornice – tako sta bila med intervjuvanci tudi odgovorna ose-
ba in ustrezen strokovnjak s področja resocializacije zapornikov iz ene-
ga od slovenskih zaporov. Intervjuji so potekali od marca do maja 2009.
Intervjuvanka iz višje strokovne šole je v zvezi s priznavanjem nefor-
malnega učenja poudarila predvsem pomen dokazljivosti znanja, prido-
bljenega na neformalni ali priložnostni način. V šoli najraje priznajo ti-
sto, kar je »dokazljivo s papirjem« in certificirano s strani institucije –
bodisi fakultete ali šole. Pri priznavanju neformalnega učenja so precej
bolj zadržani, saj ni na razpolago nobenih standardiziranih certifikatov:
»/…/ ne moremo priznavati nekega certifikata, katerega podlage mi ne po-
znamo /…/« (E02–R2: 3: 107–08).
Delajo tudi izjeme, predvsem kar zadeva delovno prakso in znanja
ter spretnosti, ki so posledica bogatih delovnih izkušenj:
»/Nekdo je računalničar, /…/ nima formalne izobrazbe, je tehnik, dela z ra-
čunalnikom in zna več kot pa marsikateri naš, a ne, in on gre samo na test in
potem predavatelj reče ‚OK, obvladaš‘, /…/ ‚ne rabiš iti na izpit, ti priznam iz-
pit‘, neka osnova mora biti, /…/ on se mora dokazati, /…/« (E02–R2: 4: 130–
32).
Za odraslega, ali pa za rednega študenta, če je bil zaposlen, lahko pre-
davatelj vloži prošnjo na fakultetni odbor, da jih oprosti posameznih iz-
pitov. Študent mora odboru predložiti dokaze in dokumentacijo o zna-
nju, ki ga je dosegel v drugem izobraževalnem programu (šolsko spriče-
valo, poročilo ali podobno). Odbor pregleda in oceni predloženo doku-
mentacijo in odloči, ali se študenta popolnoma ali delno oprosti od opra-
vljanja izpita.
Intervjuvanka, ki je zaposlena na fakulteti, je poudarila, da ve, da
imajo v skladu z bolonjskim procesom študenti možnost priznavanja ne-
formalnega učenja, vendar zaenkrat fakulteta s tem še nima izkušenj. V
času intervjuvanja /pomlad 2009, op. a./ so priznavali le znanje, prido-
bljeno v formalnem izobraževanju, tj. izobrazbeno stopnjo in/ali izpite,
ki so jih študenti opravili na drugih fakultetah ali v drugih programih.
Visokošolski učitelji morajo proučiti vsebino programa, njegovo dolži-
no in se potem odločiti, ali le-to popolnoma ali le delno priznajo. Po nje-
nem mnenju trenutna situacija ne omogoča priznavanja kakršnega koli
drugega znanja. Pogrešali so predvsem opredeljene kriterije, ki bi omo-
gočali sistematično in sistemsko priznavanje prej pridobljenega znanja.
Intervjuvanka iz (zasebne) višje strokovne šole je povedala, da so na
šoli sami razvili postopek, s katerim ocenjujejo predhodno učenje svojih
študentov. Na podlagi tega postopka so mnogi študenti oproščeni sode-
ke in zapornice – tako sta bila med intervjuvanci tudi odgovorna ose-
ba in ustrezen strokovnjak s področja resocializacije zapornikov iz ene-
ga od slovenskih zaporov. Intervjuji so potekali od marca do maja 2009.
Intervjuvanka iz višje strokovne šole je v zvezi s priznavanjem nefor-
malnega učenja poudarila predvsem pomen dokazljivosti znanja, prido-
bljenega na neformalni ali priložnostni način. V šoli najraje priznajo ti-
sto, kar je »dokazljivo s papirjem« in certificirano s strani institucije –
bodisi fakultete ali šole. Pri priznavanju neformalnega učenja so precej
bolj zadržani, saj ni na razpolago nobenih standardiziranih certifikatov:
»/…/ ne moremo priznavati nekega certifikata, katerega podlage mi ne po-
znamo /…/« (E02–R2: 3: 107–08).
Delajo tudi izjeme, predvsem kar zadeva delovno prakso in znanja
ter spretnosti, ki so posledica bogatih delovnih izkušenj:
»/Nekdo je računalničar, /…/ nima formalne izobrazbe, je tehnik, dela z ra-
čunalnikom in zna več kot pa marsikateri naš, a ne, in on gre samo na test in
potem predavatelj reče ‚OK, obvladaš‘, /…/ ‚ne rabiš iti na izpit, ti priznam iz-
pit‘, neka osnova mora biti, /…/ on se mora dokazati, /…/« (E02–R2: 4: 130–
32).
Za odraslega, ali pa za rednega študenta, če je bil zaposlen, lahko pre-
davatelj vloži prošnjo na fakultetni odbor, da jih oprosti posameznih iz-
pitov. Študent mora odboru predložiti dokaze in dokumentacijo o zna-
nju, ki ga je dosegel v drugem izobraževalnem programu (šolsko spriče-
valo, poročilo ali podobno). Odbor pregleda in oceni predloženo doku-
mentacijo in odloči, ali se študenta popolnoma ali delno oprosti od opra-
vljanja izpita.
Intervjuvanka, ki je zaposlena na fakulteti, je poudarila, da ve, da
imajo v skladu z bolonjskim procesom študenti možnost priznavanja ne-
formalnega učenja, vendar zaenkrat fakulteta s tem še nima izkušenj. V
času intervjuvanja /pomlad 2009, op. a./ so priznavali le znanje, prido-
bljeno v formalnem izobraževanju, tj. izobrazbeno stopnjo in/ali izpite,
ki so jih študenti opravili na drugih fakultetah ali v drugih programih.
Visokošolski učitelji morajo proučiti vsebino programa, njegovo dolži-
no in se potem odločiti, ali le-to popolnoma ali le delno priznajo. Po nje-
nem mnenju trenutna situacija ne omogoča priznavanja kakršnega koli
drugega znanja. Pogrešali so predvsem opredeljene kriterije, ki bi omo-
gočali sistematično in sistemsko priznavanje prej pridobljenega znanja.
Intervjuvanka iz (zasebne) višje strokovne šole je povedala, da so na
šoli sami razvili postopek, s katerim ocenjujejo predhodno učenje svojih
študentov. Na podlagi tega postopka so mnogi študenti oproščeni sode-
