Page 190 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 190
Neformalno učenje? Kaj je to?
manj skrite ovire, ki odraslim najpogosteje preprečujejo vključitev (cf.
Radovan v Javrh, 2011).
Nujno je spodbujanje udeleženih k politični akciji
Učiteljeva družbena vloga, kot jo vidi izobraževanje odraslih, prese-
ga zgolj izobraževanje (Cf. Gómez, Puigvert, Flecha, 2011). Povezana je z
aktivno politično držo, h kateri učitelj odrasle spodbuja. Vendar je brez
osebne aktivne drže to za učitelja izredno zmuzljivo in tvegano vsebin-
sko področje. Spodbujanje udeleženih k politični akciji je mogoče le ob
hkratnem opolnomočenju ranljivih skupin odraslih. Tu je politična ak-
cija mišljena kot prevzemanje moči odločanja o svoji lastni usodi in uso-
di somišljenikov, kar hkrati pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za
svoj položaj.
Kot primer bi lahko navedli osveščanje o pomenu aktivne partici-
pacije posameznika na volitvah. Za ranljive skupine velja značilnost, da
se jim področje političnega življenja zdi odtujeno, nanj nimajo dejanske-
ga vpliva, po njihovem prepričanju pa se mu zato tudi ni vredno posve-
čati. Učitelj stoji pred velikim izzivom: kako odraslim učinkovito pri-
kazati pomen aktivne udeležbe na področjih odločanja o vitalnih druž-
benih vprašanjih. Tega praktično ne more zares doseči, če je sam poli-
tično indifirenten oziroma nima izoblikovanega aktivnega odnosa do
tega področja. Opisano pa zahteva več od podleganja trenutnim politič-
nim trendom, zahteva poznavanje globljih vzrokov za aktualne procese,
osebno opredelitev in pripravljenost delovati skladno s tem. Taka vloga
pa vsekakor zahteva razmislek tudi o smislu učiteljevega dela, skratka, o
njegovem poslanstvu in profesionalni odličnosti.
Literatura
Buchmann, M. (1993). Beyond planing and desision making: Profesio-
nal development in teaching thinking. V: Kremer-Hayon, L., Vonk,
H. C., Fessler, R.(Ed), Teacher professional development: A multiple
perspektive approach. Amsterdam/Lisse: Swet&Zeitlinger B.V.
Cencič, M. (2006). Evalvacija programov izobraževanja in usposabljan-
ja strokovnih delavcev v Sloveniji, izvedenih v letih 2004/2005. (Part-
nerstvo fakultet in šol v letih 2006 in 2007). Koper: Pedagoška
fakulteta, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Černoša, S. (2001). Razvoj in napredovanje pedagoških in andragoških
kadrov s poudarkom na izobraževanju odraslih. Ljubljana: Zavod za
šolstvo, ACS.
manj skrite ovire, ki odraslim najpogosteje preprečujejo vključitev (cf.
Radovan v Javrh, 2011).
Nujno je spodbujanje udeleženih k politični akciji
Učiteljeva družbena vloga, kot jo vidi izobraževanje odraslih, prese-
ga zgolj izobraževanje (Cf. Gómez, Puigvert, Flecha, 2011). Povezana je z
aktivno politično držo, h kateri učitelj odrasle spodbuja. Vendar je brez
osebne aktivne drže to za učitelja izredno zmuzljivo in tvegano vsebin-
sko področje. Spodbujanje udeleženih k politični akciji je mogoče le ob
hkratnem opolnomočenju ranljivih skupin odraslih. Tu je politična ak-
cija mišljena kot prevzemanje moči odločanja o svoji lastni usodi in uso-
di somišljenikov, kar hkrati pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za
svoj položaj.
Kot primer bi lahko navedli osveščanje o pomenu aktivne partici-
pacije posameznika na volitvah. Za ranljive skupine velja značilnost, da
se jim področje političnega življenja zdi odtujeno, nanj nimajo dejanske-
ga vpliva, po njihovem prepričanju pa se mu zato tudi ni vredno posve-
čati. Učitelj stoji pred velikim izzivom: kako odraslim učinkovito pri-
kazati pomen aktivne udeležbe na področjih odločanja o vitalnih druž-
benih vprašanjih. Tega praktično ne more zares doseči, če je sam poli-
tično indifirenten oziroma nima izoblikovanega aktivnega odnosa do
tega področja. Opisano pa zahteva več od podleganja trenutnim politič-
nim trendom, zahteva poznavanje globljih vzrokov za aktualne procese,
osebno opredelitev in pripravljenost delovati skladno s tem. Taka vloga
pa vsekakor zahteva razmislek tudi o smislu učiteljevega dela, skratka, o
njegovem poslanstvu in profesionalni odličnosti.
Literatura
Buchmann, M. (1993). Beyond planing and desision making: Profesio-
nal development in teaching thinking. V: Kremer-Hayon, L., Vonk,
H. C., Fessler, R.(Ed), Teacher professional development: A multiple
perspektive approach. Amsterdam/Lisse: Swet&Zeitlinger B.V.
Cencič, M. (2006). Evalvacija programov izobraževanja in usposabljan-
ja strokovnih delavcev v Sloveniji, izvedenih v letih 2004/2005. (Part-
nerstvo fakultet in šol v letih 2006 in 2007). Koper: Pedagoška
fakulteta, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Černoša, S. (2001). Razvoj in napredovanje pedagoških in andragoških
kadrov s poudarkom na izobraževanju odraslih. Ljubljana: Zavod za
šolstvo, ACS.
