Page 185 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 185
pomen učiteljeve profesionalne odličnosti
v neformalnem izobraževanju 185
kolektivu. Nekateri seminarji bi morali biti drugačni, posebej prilagoje-
ni zrelim učiteljem.
Najbolj prizadeto pa so se učitelji odzvali na nizek strokovni in pro-
fesionalni standard, ki so si ga postavili nekateri predavatelji in izvajalci
programov usposabljanja. Za učitelje je bila v teh primerih močno vpra-
šljiva profesionalnost in odgovornost tistih, ki so take programe odobri-
li oziroma izbrali kot primerne za strokovna usposabljanja. Prizadeti so
bili ob spoznanju, da so nekateri organizatorji »na tihem menili, da so
programi usposabljanj dober zaslužek«. Predvsem so to opažali pri izo-
braževanjih, ki so jih za kolektiv po svoji presoji izbirali tisti ravnatelji,
ki so se odločili za »varčevanje«. Učitelji so bili največkrat prikrito ne-
zadovoljni, saj učinkov ravnateljevih tovrstnih potez po njihovem mne-
nju nihče zares ne preverja in ne meri. To brez dvoma zmanjšuje motiva-
cijo za udeležbo v strokovnem usposabljanju in s tem znižuje možnosti
za profesionalno odličnost.
Vzgoja in izobraževanje v smeri vzdržnosti postaja ena ključnih mo-
dernih vsebin pedagoškega procesa, ki ne vključuje samo odnosa med
človekom in naravo, temveč tudi odnose med ljudmi. Gre za celostni ra-
zvoj vsakega, ki je v izobraževalne procese vključen, za oblikovanje pozi-
tivnih, a hkrati kritičnih pogledov nase, na druge, na učenje, na svet oko-
li sebe in na svoje mesto v njem. Analize razumevanja slovenskih učite-
ljev (Dermol-Hvala et al., 2008; Jamšek in Javrh, 2010) so pokazale, da
je bilo aktualno razumevanje učiteljev v formalnem izobraževanju otrok
in mladine o teh procesih še pred kratkim v razkoraku z deklarativnimi
cilji. Vloga učitelja, kot pomembnega utrjevalca nacionalne samobitno-
sti, je s tem pokazala razpoke v sodobni poklicni identiteti učitelja, ko se
vzpostavlja temeljno vprašanje, kaj nacionalna samobitnost danes še po-
meni. To ima seveda dodatne implikacije za temeljit razmislek o novi
učiteljevi vlogi ter njegovem poslanstvu – skratka, tudi o njegovi profe-
sionalni odličnosti. Našteto predstavlja nove vidike profesionalnega raz
voja, ki morajo biti uravnoteženo umeščeni v koncept razvoja poklicne
poti tako z vidika posameznika kot sistema.
V študiji razvoja kariere slovenskih učiteljev (Javrh, 2006) se je po-
kazalo, da učitelji, ki svojo kariero razvijajo na harmonični strani S-mo-
dela, nimajo težav z vključevanjem v izobraževanje. Iz usposabljanja tako
lahko črpajo pozitivne učinke, kar jih še bolj utrjuje v smeri razvoja pro-
fesionalne odličnosti. Posebej zanimiv je odnos do izobraževanja pri po-
sameznikih, ki močno izražajo lastnosti kritično-odgovornega učitelja.
Kaže se, da je zanje izobraževanje lahko trden motivator za razvoj in na-
predovanje v kakovosti razvoja, ki vodi k profesionalni odličnosti.
v neformalnem izobraževanju 185
kolektivu. Nekateri seminarji bi morali biti drugačni, posebej prilagoje-
ni zrelim učiteljem.
Najbolj prizadeto pa so se učitelji odzvali na nizek strokovni in pro-
fesionalni standard, ki so si ga postavili nekateri predavatelji in izvajalci
programov usposabljanja. Za učitelje je bila v teh primerih močno vpra-
šljiva profesionalnost in odgovornost tistih, ki so take programe odobri-
li oziroma izbrali kot primerne za strokovna usposabljanja. Prizadeti so
bili ob spoznanju, da so nekateri organizatorji »na tihem menili, da so
programi usposabljanj dober zaslužek«. Predvsem so to opažali pri izo-
braževanjih, ki so jih za kolektiv po svoji presoji izbirali tisti ravnatelji,
ki so se odločili za »varčevanje«. Učitelji so bili največkrat prikrito ne-
zadovoljni, saj učinkov ravnateljevih tovrstnih potez po njihovem mne-
nju nihče zares ne preverja in ne meri. To brez dvoma zmanjšuje motiva-
cijo za udeležbo v strokovnem usposabljanju in s tem znižuje možnosti
za profesionalno odličnost.
Vzgoja in izobraževanje v smeri vzdržnosti postaja ena ključnih mo-
dernih vsebin pedagoškega procesa, ki ne vključuje samo odnosa med
človekom in naravo, temveč tudi odnose med ljudmi. Gre za celostni ra-
zvoj vsakega, ki je v izobraževalne procese vključen, za oblikovanje pozi-
tivnih, a hkrati kritičnih pogledov nase, na druge, na učenje, na svet oko-
li sebe in na svoje mesto v njem. Analize razumevanja slovenskih učite-
ljev (Dermol-Hvala et al., 2008; Jamšek in Javrh, 2010) so pokazale, da
je bilo aktualno razumevanje učiteljev v formalnem izobraževanju otrok
in mladine o teh procesih še pred kratkim v razkoraku z deklarativnimi
cilji. Vloga učitelja, kot pomembnega utrjevalca nacionalne samobitno-
sti, je s tem pokazala razpoke v sodobni poklicni identiteti učitelja, ko se
vzpostavlja temeljno vprašanje, kaj nacionalna samobitnost danes še po-
meni. To ima seveda dodatne implikacije za temeljit razmislek o novi
učiteljevi vlogi ter njegovem poslanstvu – skratka, tudi o njegovi profe-
sionalni odličnosti. Našteto predstavlja nove vidike profesionalnega raz
voja, ki morajo biti uravnoteženo umeščeni v koncept razvoja poklicne
poti tako z vidika posameznika kot sistema.
V študiji razvoja kariere slovenskih učiteljev (Javrh, 2006) se je po-
kazalo, da učitelji, ki svojo kariero razvijajo na harmonični strani S-mo-
dela, nimajo težav z vključevanjem v izobraževanje. Iz usposabljanja tako
lahko črpajo pozitivne učinke, kar jih še bolj utrjuje v smeri razvoja pro-
fesionalne odličnosti. Posebej zanimiv je odnos do izobraževanja pri po-
sameznikih, ki močno izražajo lastnosti kritično-odgovornega učitelja.
Kaže se, da je zanje izobraževanje lahko trden motivator za razvoj in na-
predovanje v kakovosti razvoja, ki vodi k profesionalni odličnosti.
