Page 187 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 187
pomen učiteljeve profesionalne odličnosti
v neformalnem izobraževanju 187
Opozorila najnovejših evropskih primerjalnih analiz (cf. raziskava In-
cluded; več glej v Vrečer in Javrh, 2009) ponovno potrjujejo precej nepri-
jetno povezanost med izključenostjo iz družbe ter izključenostjo iz izo-
braževanja. Avtorji poročila poudarjajo, da: nižja stopnja izobrazbe za
posameznika pomeni bistveno večje tveganje, da se uvrsti med ranljive
skupine prebivalstva; obstaja očitna povezava med izključenostjo iz iz-
obraževanja in brezposelnostjo; analiza na evropski ravni nakazuje, da
ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe politiko oziroma aktivno participacijo v
družbi dojemajo kot manj pomemben vidik življenja (le približno 5 % ti-
stih Evropejcev, ki imajo samo osnovnošolsko stopnjo izobrazbe, jo oce-
njuje kot pomembno); se je potrebno soočiti s skrbjo, da zaostrene gospo-
darske razmere lahko resno zaostrijo odnos večinskih skupin do različ-
nih, manjšin in predvsem ranljivih skupin prebivalstva (kar se že kaže v
nekaterih delih Evrope) (Vrečer in Javrh, 2009).
Ti sklepi nakazujejo, zakaj je delo z ranljivimi skupinami v sodobnih
družbah nujnost. Vloga učitelja je tu seveda odločilna, še posebej pa nje-
gova profesionalna drža, torej njegova profesionalna odličnost tudi v si-
tuacijah, ko se srečuje z obrobnimi in izključenimi.
Podrobna analiza dosedanjega dela slovenskih strokovnjakov na po-
dročju razvoja in izvajanja programov izobraževanja, posebej oblikova-
nih za ranljive skupine odraslih, je potrdila, da se je skozi dvajsetleten
kontinuiran razvoj postopno razvil izviren slovenski model profesional-
ne odličnosti v skrbi za to področje (cf. Javrh, 2011: 8). Govorimo lah-
ko o slovenskem pristopu ali načinu opolnomočenja skozi razvoj temelj-
nih zmožnosti, ki se opira na kritično andragogiko, hkrati pa se nasla-
nja na specifično domačo tradicijo in izhaja iz rezultatov raziskave o pis
menosti iz leta 1998. Upravičeno lahko govorimo o slovenskem razume-
vanju odličnosti, ki kombinira različna spoznanja kritičnih andragogov,
npr. P. Freira, I. Illicha, tudi C. Griffina in med sodobniki R. Flecha ter
drugih, hkrati pa se opira na specifično lokalno tradicijo (cf. Javrh, 2011:
241).
Ker gre za izjemno občutljiv segment družbenega telesa, se na na-
cionalni ravni že vsa ta leta izvaja sistemsko načrtovana podpora, ki je
tako finančne kot strokovno razvojne narave (cf. Možina v Javrh, 2011).
Učitelj nikoli ne bi smel pozabiti, da so ti programi oblikovani in finan-
cirani s strani države zaradi strateških razlogov, ne glede na to, ali jih iz-
vaja v okviru javnih ali zasebnih izobraževalnih zavodov. Namenjeni so
najbolj ranljivemu segmentu družbe: mladim, ki so zgodaj opustili šola-
nje in se znašli na robu družbe, odraslim s pomanjkljivo izobrazbo (ne-
dokončano osnovno ali poklicno šolo), ljudem s podeželja, ki bi za do-
v neformalnem izobraževanju 187
Opozorila najnovejših evropskih primerjalnih analiz (cf. raziskava In-
cluded; več glej v Vrečer in Javrh, 2009) ponovno potrjujejo precej nepri-
jetno povezanost med izključenostjo iz družbe ter izključenostjo iz izo-
braževanja. Avtorji poročila poudarjajo, da: nižja stopnja izobrazbe za
posameznika pomeni bistveno večje tveganje, da se uvrsti med ranljive
skupine prebivalstva; obstaja očitna povezava med izključenostjo iz iz-
obraževanja in brezposelnostjo; analiza na evropski ravni nakazuje, da
ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe politiko oziroma aktivno participacijo v
družbi dojemajo kot manj pomemben vidik življenja (le približno 5 % ti-
stih Evropejcev, ki imajo samo osnovnošolsko stopnjo izobrazbe, jo oce-
njuje kot pomembno); se je potrebno soočiti s skrbjo, da zaostrene gospo-
darske razmere lahko resno zaostrijo odnos večinskih skupin do različ-
nih, manjšin in predvsem ranljivih skupin prebivalstva (kar se že kaže v
nekaterih delih Evrope) (Vrečer in Javrh, 2009).
Ti sklepi nakazujejo, zakaj je delo z ranljivimi skupinami v sodobnih
družbah nujnost. Vloga učitelja je tu seveda odločilna, še posebej pa nje-
gova profesionalna drža, torej njegova profesionalna odličnost tudi v si-
tuacijah, ko se srečuje z obrobnimi in izključenimi.
Podrobna analiza dosedanjega dela slovenskih strokovnjakov na po-
dročju razvoja in izvajanja programov izobraževanja, posebej oblikova-
nih za ranljive skupine odraslih, je potrdila, da se je skozi dvajsetleten
kontinuiran razvoj postopno razvil izviren slovenski model profesional-
ne odličnosti v skrbi za to področje (cf. Javrh, 2011: 8). Govorimo lah-
ko o slovenskem pristopu ali načinu opolnomočenja skozi razvoj temelj-
nih zmožnosti, ki se opira na kritično andragogiko, hkrati pa se nasla-
nja na specifično domačo tradicijo in izhaja iz rezultatov raziskave o pis
menosti iz leta 1998. Upravičeno lahko govorimo o slovenskem razume-
vanju odličnosti, ki kombinira različna spoznanja kritičnih andragogov,
npr. P. Freira, I. Illicha, tudi C. Griffina in med sodobniki R. Flecha ter
drugih, hkrati pa se opira na specifično lokalno tradicijo (cf. Javrh, 2011:
241).
Ker gre za izjemno občutljiv segment družbenega telesa, se na na-
cionalni ravni že vsa ta leta izvaja sistemsko načrtovana podpora, ki je
tako finančne kot strokovno razvojne narave (cf. Možina v Javrh, 2011).
Učitelj nikoli ne bi smel pozabiti, da so ti programi oblikovani in finan-
cirani s strani države zaradi strateških razlogov, ne glede na to, ali jih iz-
vaja v okviru javnih ali zasebnih izobraževalnih zavodov. Namenjeni so
najbolj ranljivemu segmentu družbe: mladim, ki so zgodaj opustili šola-
nje in se znašli na robu družbe, odraslim s pomanjkljivo izobrazbo (ne-
dokončano osnovno ali poklicno šolo), ljudem s podeželja, ki bi za do-
