Page 186 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 186
Neformalno učenje? Kaj je to?
Je pa tudi vrsta okoliščin, ki prav skozi strokovna usposabljanja učitelja
lahko utrjujejo v negativni smeri kariernega razvoja: če je prisiljen v ude-
ležbo, to le še stopnjuje njegovo nezadovoljstvo, izolacijo in občutek, da
je »talec poklica«, da druge izbire nima. Če usposabljanja niso prilago-
jena potrebam učiteljev, učitelja udeležba na takih izobraževanjih izčr-
pava, s seminarjev pa se vrača »bolan«. Izobraževanje in usposabljanje,
ki spregleduje, da so med udeleženci tudi zagrenjeni učitelji, spregledu-
je svoje temeljno poslanstvo in prosvetliteljsko vlogo – učitelju pomaga-
ti, da bi uvidel svoje dejansko stanje, in mu ponuditi novo profesional-
no vizijo. Zmotno bi bilo pričakovati, da izobraževanje samo na sebi lah-
ko preokrene tok kariere. Podatki kažejo (cf. Javrh, 2008), da mora pri
razvoju kariere, če naj bi se razvijala v zaželeni smeri, delovati več dejav-
nikov: primerno ravnateljevo »motivacijsko« vodenje, vzpodbudno de-
lovno okolje, izobraževanje, ki upošteva zakonitosti razvoja kariere uči-
teljev ter učiteljeva osebna zavezanost profesionalni drži in etiki.
Izkušnje o potrebni profesionalni odličnosti
s področja dela z ranljivimi skupinami
Pregledna zbirka najnovejših domačih teoretskih in raziskovalnih
prispevkov Obrazi pismenosti (2011) je razkrila več pogledov strokov-
njakov in raziskovalcev področja dela z ranljivimi skupinami, ki kažejo,
kako hitro in nepredvidljivo se tudi empirično podprte študije in teore-
tična spoznanja dopolnjujejo in posledično spreminjajo. Oboje nespor-
no od učiteljev, ki želijo razviti profesionalno odličnost, terja nova zna-
nja in nove veščine (Javrh, 2011). Naštejmo le nekaj kompleksnejših pro-
blemov, povezanih z ranljivimi skupinami odraslih.
Pomanjkljiva razvitost temeljnih zmožnosti določenim skupinam
prebivalstva onemogoča izrabo priložnosti za koriščenje teh sistemov,
ki naj bi bili v načelu demokratično urejeni (Ivančič et al., 2008; Ivan-
čič in Javrh, 2005; Možina et al., 2009). Revščina močno omejuje mo-
žnosti pridobitve določene stopnje izobrazbe, stopnja izobrazbe pa so-
določa zmožnosti oziroma kompetence predvsem pri pripadnikih ran-
ljivih skupin, saj imajo praviloma ključne zmožnosti bistveno manj raz-
vite. Zato revščina ni omejena le na revne države Evropske unije, poja-
vlja se v vseh okoljih Evrope in se skriva za navideznim izobiljem. Iz-
obrazbeni dosežki posameznikov jasno korelirajo z vključenostjo ozi-
roma izključenostjo na različnih področjih družbe. Vpliv se kaže na
primer v zmožnostih izrabe posameznikovih pravic na področjih za-
poslovanja, zdravja, stanovanjskem področju in drugih (Vrečer in Ja-
vrh, 2009).
Je pa tudi vrsta okoliščin, ki prav skozi strokovna usposabljanja učitelja
lahko utrjujejo v negativni smeri kariernega razvoja: če je prisiljen v ude-
ležbo, to le še stopnjuje njegovo nezadovoljstvo, izolacijo in občutek, da
je »talec poklica«, da druge izbire nima. Če usposabljanja niso prilago-
jena potrebam učiteljev, učitelja udeležba na takih izobraževanjih izčr-
pava, s seminarjev pa se vrača »bolan«. Izobraževanje in usposabljanje,
ki spregleduje, da so med udeleženci tudi zagrenjeni učitelji, spregledu-
je svoje temeljno poslanstvo in prosvetliteljsko vlogo – učitelju pomaga-
ti, da bi uvidel svoje dejansko stanje, in mu ponuditi novo profesional-
no vizijo. Zmotno bi bilo pričakovati, da izobraževanje samo na sebi lah-
ko preokrene tok kariere. Podatki kažejo (cf. Javrh, 2008), da mora pri
razvoju kariere, če naj bi se razvijala v zaželeni smeri, delovati več dejav-
nikov: primerno ravnateljevo »motivacijsko« vodenje, vzpodbudno de-
lovno okolje, izobraževanje, ki upošteva zakonitosti razvoja kariere uči-
teljev ter učiteljeva osebna zavezanost profesionalni drži in etiki.
Izkušnje o potrebni profesionalni odličnosti
s področja dela z ranljivimi skupinami
Pregledna zbirka najnovejših domačih teoretskih in raziskovalnih
prispevkov Obrazi pismenosti (2011) je razkrila več pogledov strokov-
njakov in raziskovalcev področja dela z ranljivimi skupinami, ki kažejo,
kako hitro in nepredvidljivo se tudi empirično podprte študije in teore-
tična spoznanja dopolnjujejo in posledično spreminjajo. Oboje nespor-
no od učiteljev, ki želijo razviti profesionalno odličnost, terja nova zna-
nja in nove veščine (Javrh, 2011). Naštejmo le nekaj kompleksnejših pro-
blemov, povezanih z ranljivimi skupinami odraslih.
Pomanjkljiva razvitost temeljnih zmožnosti določenim skupinam
prebivalstva onemogoča izrabo priložnosti za koriščenje teh sistemov,
ki naj bi bili v načelu demokratično urejeni (Ivančič et al., 2008; Ivan-
čič in Javrh, 2005; Možina et al., 2009). Revščina močno omejuje mo-
žnosti pridobitve določene stopnje izobrazbe, stopnja izobrazbe pa so-
določa zmožnosti oziroma kompetence predvsem pri pripadnikih ran-
ljivih skupin, saj imajo praviloma ključne zmožnosti bistveno manj raz-
vite. Zato revščina ni omejena le na revne države Evropske unije, poja-
vlja se v vseh okoljih Evrope in se skriva za navideznim izobiljem. Iz-
obrazbeni dosežki posameznikov jasno korelirajo z vključenostjo ozi-
roma izključenostjo na različnih področjih družbe. Vpliv se kaže na
primer v zmožnostih izrabe posameznikovih pravic na področjih za-
poslovanja, zdravja, stanovanjskem področju in drugih (Vrečer in Ja-
vrh, 2009).
