Page 189 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 189
pomen učiteljeve profesionalne odličnosti
v neformalnem izobraževanju 189
v Evropi pa tudi pri nas kažejo, da so eden resnih problemov pri ani-
miranju ranljivih poprejšnje individualne negativne izkušnje v izobra-
ževanju. Prav te močno utrjujejo prepričanje posameznikov, da »uče-
nje ni zame in jaz nisem za učenje«. Težave se pojavijo takoj, ko učite-
lji skušajo te odrasle navdušiti, da bi se udeležili posebnih izobraževal-
nih programov, kjer naj bi pridobili drugačne, pozitivne izobraževalne
izkušnje in spremenili svoja prepričanja o tem, kaj jim ta dejavnost lah-
ko ponudi. Če učitelji pri tem delu niso razvili profesionalne odlično-
sti, bodo težko zares uspešni.
Podatki Evalvacije 2009–2010 kažejo, na kaj morajo po izkušnjah
njihovih predhodnikov v prihodnje najbolj paziti vsi učitelji, ki želijo do-
segati profesionalno odličnost pri delu z ranljivimi odraslimi (Možina et
al., 2010a; Možina et al., 2010b; Možina et al., 2010c):
Nove poti do najbolj ranljivih odraslih
Pravi rezultati dobrega učiteljevega dela se bodo v končni fazi poka-
zali v zanimanju njegovih učencev za nadaljevanje učenja skozi organi-
zirane oblike. Za doseganje tega učinka pa morajo učitelji najprej poseb-
no pozornost nameniti dostopu do primernih udeležencev, kar je kritič-
nega pomena, če želijo v svoje delo vključevati odrasle iz ranljivih sku-
pin. Zelo natančno morajo premisliti, po katerih »kanalih« bodo širi-
li informacije o izobraževalnem programu, ki ga želijo izvesti, in kako
bodo ključne udeležence tudi pridobili za to, da bodo kasneje v progra-
mu sodelovali.
O precejšnjih težavah so v evalvaciji poročali tisti učitelji, ki so zato,
da bi sploh lahko dosegli minimalno število udeležencev, v program
vključevali vse, ki jih je program zanimal. Posledično so se pojavljale raz-
lične težave glede vsebin, razlik in interesov, ki so obstajali znotraj skupi-
ne, in tudi druge nesinhronosti. Programi sami pa so se pokazali kot za-
nimivi in predvsem učinkoviti tudi za bolj izobražene udeležence, npr.
za gimnazijsko ali višje izobražene.
Zavezanost področju dela z ranljivimi odraslimi
Evalvacija je prinesla še eno spoznanje: predpogoj za doseganje re-
sničnih učinkov programov je doseganje večjega števila odraslih, to pa
je mogoče le ob dolgoročni zavezanosti učiteljev in načrtovalcev politik
razvoju tega področja tako na nacionalni kot lokalnih ravneh. Pokazalo
se je namreč, da je v praksi dostopnost programov najbolj ranljivim od-
raslim eden resnejših problemov. Ne le, da so bili različni »kanali infor-
miranja« doslej premalo izkoriščeni, problem predstavljajo tudi bolj ali
v neformalnem izobraževanju 189
v Evropi pa tudi pri nas kažejo, da so eden resnih problemov pri ani-
miranju ranljivih poprejšnje individualne negativne izkušnje v izobra-
ževanju. Prav te močno utrjujejo prepričanje posameznikov, da »uče-
nje ni zame in jaz nisem za učenje«. Težave se pojavijo takoj, ko učite-
lji skušajo te odrasle navdušiti, da bi se udeležili posebnih izobraževal-
nih programov, kjer naj bi pridobili drugačne, pozitivne izobraževalne
izkušnje in spremenili svoja prepričanja o tem, kaj jim ta dejavnost lah-
ko ponudi. Če učitelji pri tem delu niso razvili profesionalne odlično-
sti, bodo težko zares uspešni.
Podatki Evalvacije 2009–2010 kažejo, na kaj morajo po izkušnjah
njihovih predhodnikov v prihodnje najbolj paziti vsi učitelji, ki želijo do-
segati profesionalno odličnost pri delu z ranljivimi odraslimi (Možina et
al., 2010a; Možina et al., 2010b; Možina et al., 2010c):
Nove poti do najbolj ranljivih odraslih
Pravi rezultati dobrega učiteljevega dela se bodo v končni fazi poka-
zali v zanimanju njegovih učencev za nadaljevanje učenja skozi organi-
zirane oblike. Za doseganje tega učinka pa morajo učitelji najprej poseb-
no pozornost nameniti dostopu do primernih udeležencev, kar je kritič-
nega pomena, če želijo v svoje delo vključevati odrasle iz ranljivih sku-
pin. Zelo natančno morajo premisliti, po katerih »kanalih« bodo širi-
li informacije o izobraževalnem programu, ki ga želijo izvesti, in kako
bodo ključne udeležence tudi pridobili za to, da bodo kasneje v progra-
mu sodelovali.
O precejšnjih težavah so v evalvaciji poročali tisti učitelji, ki so zato,
da bi sploh lahko dosegli minimalno število udeležencev, v program
vključevali vse, ki jih je program zanimal. Posledično so se pojavljale raz-
lične težave glede vsebin, razlik in interesov, ki so obstajali znotraj skupi-
ne, in tudi druge nesinhronosti. Programi sami pa so se pokazali kot za-
nimivi in predvsem učinkoviti tudi za bolj izobražene udeležence, npr.
za gimnazijsko ali višje izobražene.
Zavezanost področju dela z ranljivimi odraslimi
Evalvacija je prinesla še eno spoznanje: predpogoj za doseganje re-
sničnih učinkov programov je doseganje večjega števila odraslih, to pa
je mogoče le ob dolgoročni zavezanosti učiteljev in načrtovalcev politik
razvoju tega področja tako na nacionalni kot lokalnih ravneh. Pokazalo
se je namreč, da je v praksi dostopnost programov najbolj ranljivim od-
raslim eden resnejših problemov. Ne le, da so bili različni »kanali infor-
miranja« doslej premalo izkoriščeni, problem predstavljajo tudi bolj ali
