Page 183 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 183
pomen učiteljeve profesionalne odličnosti
v neformalnem izobraževanju 183
dela in nimajo več možnosti ali moči, da bi poklic zamenjali. Iz poglo-
bljenih intervjujev z učitelji veje podatek, da učitelj po desetih letih dela
praktično ni konkurenčen na trgu dela in nima veliko možnosti, da bi
dobil primerljivo zaposlitev v drugih poklicih (cf. Javrh, 2008). Mlajši
učitelji so praviloma aktivnejši in hočejo več. Občutijo splošne spremem-
be, hočejo jih upoštevati in se nanje čim bolje pripraviti oziroma odzvati.
S tem, da še študirajo in pridobivajo višjo stopnjo formalne izobrazbe, si
odpirajo rezervne poti. Posebnost med njimi so nekateri cenjeni in kako-
vostni učitelji, ki so jih (njihovi kolegi v zbornici) predlagali in izvolili za
ravnatelje –po mnenju informatorjev so večinoma »iz dobrih učiteljev
postali slabi ravnatelji«. Zanimivo pa je, da nekateri učiteljski kolektivi
napredovanja na mesto ravnatelja sploh ne vidijo kot povečanje ugleda.
Zelo angažirani učitelji, ki imajo ambicije in tudi navzven tega ne
skrivajo, prehitro dosežejo »plato«. Karieristi so v očeh kolegov tisti
učitelji, ki stremijo za drugimi cilji – predvsem jih zanimajo finance,
moč in položaj –, ne pa, da bi se posvetili poučevanju kot takemu. Po
oceni učiteljev je slednjih primerov v resnici malo.
Nasploh so učitelji, ne glede na to, da morda v praksi precej odsto-
pajo od želenega, v svojih predstavah o idealnem učitelju pričakovano
radikalni. Ko natančneje pogledamo, kako učitelji opisujejo svoje po-
klicne vzornike, je jasno, da so njihova merila in zahteve visoke (cf. Ja-
vrh, 2007). V teh karakteristikah je mogoče prepoznati precej elementov
odličnosti: vitalnost, kot posledico zdravega, a dinamičnega načina ži-
vljenja, odprtost k drugim ljudem in socialne veščine, »biti učitelj« kot
način življenja, visoke etične vrednote, vseživljenjsko učenje, sodeloval-
nost, integralnost itd.
V sekundarni raziskavi (cf. Javrh, 2007) smo analizirali,8 koliko so
v podobo idealnega učitelja vključene zmožnosti. Za izhodišče primer-
jave smo vzeli Skupna evropska načela za kompetence in kvalifikacije
učiteljev (2006) kot dokument, ki predstavlja začetni konsenz različnih
praks, pogledov in tradicij Evrope, združenih v tri velike sklope zmo-
žnosti, ki jih naj obvlada sodobni učitelj. Ti sklopi so: zmožnost dela-
ti z drugimi; zmožnost delati z znanjem, tehnologijo in informacijami,
zmožnost delati z družbo in v družbi. Največja praznina je bila ob pri-
merjavi opazna prav pri dimenziji zmožnost delati z družbo in v družbi.
V podobi dobrega učitelja, kolega, ki ga je vredno posnemati, v od-
govorih naših informatorjev iz leta 2005 še ni bilo zaslediti naslednjih
karakteristik: razumevanje globalne odgovornosti in vloge državljanov
8 Analiza izjav 2007, Kvalitativna raziskava biografij učiteljev, podatki zajeti 2005, interno gradivo.
v neformalnem izobraževanju 183
dela in nimajo več možnosti ali moči, da bi poklic zamenjali. Iz poglo-
bljenih intervjujev z učitelji veje podatek, da učitelj po desetih letih dela
praktično ni konkurenčen na trgu dela in nima veliko možnosti, da bi
dobil primerljivo zaposlitev v drugih poklicih (cf. Javrh, 2008). Mlajši
učitelji so praviloma aktivnejši in hočejo več. Občutijo splošne spremem-
be, hočejo jih upoštevati in se nanje čim bolje pripraviti oziroma odzvati.
S tem, da še študirajo in pridobivajo višjo stopnjo formalne izobrazbe, si
odpirajo rezervne poti. Posebnost med njimi so nekateri cenjeni in kako-
vostni učitelji, ki so jih (njihovi kolegi v zbornici) predlagali in izvolili za
ravnatelje –po mnenju informatorjev so večinoma »iz dobrih učiteljev
postali slabi ravnatelji«. Zanimivo pa je, da nekateri učiteljski kolektivi
napredovanja na mesto ravnatelja sploh ne vidijo kot povečanje ugleda.
Zelo angažirani učitelji, ki imajo ambicije in tudi navzven tega ne
skrivajo, prehitro dosežejo »plato«. Karieristi so v očeh kolegov tisti
učitelji, ki stremijo za drugimi cilji – predvsem jih zanimajo finance,
moč in položaj –, ne pa, da bi se posvetili poučevanju kot takemu. Po
oceni učiteljev je slednjih primerov v resnici malo.
Nasploh so učitelji, ne glede na to, da morda v praksi precej odsto-
pajo od želenega, v svojih predstavah o idealnem učitelju pričakovano
radikalni. Ko natančneje pogledamo, kako učitelji opisujejo svoje po-
klicne vzornike, je jasno, da so njihova merila in zahteve visoke (cf. Ja-
vrh, 2007). V teh karakteristikah je mogoče prepoznati precej elementov
odličnosti: vitalnost, kot posledico zdravega, a dinamičnega načina ži-
vljenja, odprtost k drugim ljudem in socialne veščine, »biti učitelj« kot
način življenja, visoke etične vrednote, vseživljenjsko učenje, sodeloval-
nost, integralnost itd.
V sekundarni raziskavi (cf. Javrh, 2007) smo analizirali,8 koliko so
v podobo idealnega učitelja vključene zmožnosti. Za izhodišče primer-
jave smo vzeli Skupna evropska načela za kompetence in kvalifikacije
učiteljev (2006) kot dokument, ki predstavlja začetni konsenz različnih
praks, pogledov in tradicij Evrope, združenih v tri velike sklope zmo-
žnosti, ki jih naj obvlada sodobni učitelj. Ti sklopi so: zmožnost dela-
ti z drugimi; zmožnost delati z znanjem, tehnologijo in informacijami,
zmožnost delati z družbo in v družbi. Največja praznina je bila ob pri-
merjavi opazna prav pri dimenziji zmožnost delati z družbo in v družbi.
V podobi dobrega učitelja, kolega, ki ga je vredno posnemati, v od-
govorih naših informatorjev iz leta 2005 še ni bilo zaslediti naslednjih
karakteristik: razumevanje globalne odgovornosti in vloge državljanov
8 Analiza izjav 2007, Kvalitativna raziskava biografij učiteljev, podatki zajeti 2005, interno gradivo.
