Page 180 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 180
Neformalno učenje? Kaj je to?
Študija potrjuje domnevo, da je oblikovanje poklicne podobe komple-
ksna naloga, ki jo je težko doseči, kar potrjuje tudi Evalvacija programov
izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v Sloveniji, izvede-
nih v letih 2004/05 (2006) (Cencič, 2006). Evalvacija je bila načrtova-
na tako, da bi preverili dolgoročne učinke nadaljnjega izobraževanja in
usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju z vidika ude-
ležencev izobraževanja in ravnateljev za vso državo.4
Rezultati so pokazali, da 48 % udeležencev pridobljeno znanje »sre-
dnje« uporablja pri svojem delu. Kritike učiteljev iz te študije so letele
na dejstvo, da prevečkrat predavajo isti predavatelji v več različnih pro-
gramih, da je bilo preveč poudarka na teoriji, na uporabi metod dela, ki
premalo aktivirajo udeležence. Učitelji so kritični, saj se udeležujejo tudi
programov izven sistema. Menili so, da so ti programi celo bolj kvalite-
tni, ker so bolj praktično naravnani, bolj strnjeni, a veliko dražji in zato
pogosto nedostopni.
Kolikšen del poklicne podobe učitelja je odličnost
Poklicna podoba je tesno povezana s celotno samopodobo posame-
znika, čeprav je potrebno razlikovati med različnimi na videz zelo po-
dobnimi procesi. »Ločiti moramo učiteljevo življenjsko spremembo od
poklicnega/profesionalnega razvoja« (Buchmann, 1993: 15). Poklicni
razvoj se začne že pred odločitvijo za poklic, intenzivno pa poteka od
vstopa v delo pa vse do upokojitve (cf. Schein, 1978). Biti učitelj pome-
ni, izoblikovati si poklicno podobo, podobo idealnega učitelja, ki v pra-
ksi deluje kot vodilo, imperativ delovanja. Lahko se vprašamo: Kdo ali
kaj najbolj oblikuje to podobo?
Poklicni razvoj in s tem tudi razvoj poklicne podobe teče v okvi-
ru kompleksnosti kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na učitelja. Po-
klicna podoba se bo vsekakor sooblikovala tudi pod pritiskom posame-
znikovega osebnega razvoja ter razvoja družinskega cikla (po Scheinu),
pa tudi pod vplivom pretekle življenjske zgodovine.
Pri razvoju posameznikove poklicne podobe pa ne gre samo za vpra-
šanja o profesionalni izvedbi učnega procesa. Tudi cenjenost posamezne-
ga študija v družbi ima svoj vpliv na njeno oblikovanje. Javno mnenje
o določenem poklicu se dokaj natančno odraža v ekonomskem položa-
ju pripadnikov tega poklica. Sachs (2000: 84) na primer opozarja, da so
v ZDA na lestvici cenjenosti akademskih študijev pedagoške fakultete
4 Pridobili so 2338 vprašalnikov strokovnih delavcev in 714 vprašalnikov ravnateljev. Študijo je zasno-
vala Komisija za evalvacijo sistema in programov pri Programskem svetu za nadaljnje izobraževanje
in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Študija potrjuje domnevo, da je oblikovanje poklicne podobe komple-
ksna naloga, ki jo je težko doseči, kar potrjuje tudi Evalvacija programov
izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v Sloveniji, izvede-
nih v letih 2004/05 (2006) (Cencič, 2006). Evalvacija je bila načrtova-
na tako, da bi preverili dolgoročne učinke nadaljnjega izobraževanja in
usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju z vidika ude-
ležencev izobraževanja in ravnateljev za vso državo.4
Rezultati so pokazali, da 48 % udeležencev pridobljeno znanje »sre-
dnje« uporablja pri svojem delu. Kritike učiteljev iz te študije so letele
na dejstvo, da prevečkrat predavajo isti predavatelji v več različnih pro-
gramih, da je bilo preveč poudarka na teoriji, na uporabi metod dela, ki
premalo aktivirajo udeležence. Učitelji so kritični, saj se udeležujejo tudi
programov izven sistema. Menili so, da so ti programi celo bolj kvalite-
tni, ker so bolj praktično naravnani, bolj strnjeni, a veliko dražji in zato
pogosto nedostopni.
Kolikšen del poklicne podobe učitelja je odličnost
Poklicna podoba je tesno povezana s celotno samopodobo posame-
znika, čeprav je potrebno razlikovati med različnimi na videz zelo po-
dobnimi procesi. »Ločiti moramo učiteljevo življenjsko spremembo od
poklicnega/profesionalnega razvoja« (Buchmann, 1993: 15). Poklicni
razvoj se začne že pred odločitvijo za poklic, intenzivno pa poteka od
vstopa v delo pa vse do upokojitve (cf. Schein, 1978). Biti učitelj pome-
ni, izoblikovati si poklicno podobo, podobo idealnega učitelja, ki v pra-
ksi deluje kot vodilo, imperativ delovanja. Lahko se vprašamo: Kdo ali
kaj najbolj oblikuje to podobo?
Poklicni razvoj in s tem tudi razvoj poklicne podobe teče v okvi-
ru kompleksnosti kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na učitelja. Po-
klicna podoba se bo vsekakor sooblikovala tudi pod pritiskom posame-
znikovega osebnega razvoja ter razvoja družinskega cikla (po Scheinu),
pa tudi pod vplivom pretekle življenjske zgodovine.
Pri razvoju posameznikove poklicne podobe pa ne gre samo za vpra-
šanja o profesionalni izvedbi učnega procesa. Tudi cenjenost posamezne-
ga študija v družbi ima svoj vpliv na njeno oblikovanje. Javno mnenje
o določenem poklicu se dokaj natančno odraža v ekonomskem položa-
ju pripadnikov tega poklica. Sachs (2000: 84) na primer opozarja, da so
v ZDA na lestvici cenjenosti akademskih študijev pedagoške fakultete
4 Pridobili so 2338 vprašalnikov strokovnih delavcev in 714 vprašalnikov ravnateljev. Študijo je zasno-
vala Komisija za evalvacijo sistema in programov pri Programskem svetu za nadaljnje izobraževanje
in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
