Page 176 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 176
Neformalno učenje? Kaj je to?
Woodsa, ki je pri učiteljih v celotnem kariernem ciklu razlikoval dva ni-
voja identitete, t. i. makro in mikro jaz. Makro jaz oblikujejo: pripadnost
socialnemu razredu, religiozne izkušnje, socialna, politična in ekonom-
ska klima okolja. Mikro jaz je povezan z zgodnjimi otroškimi izkušnja-
mi, domom, starši, vplivi literature in umetnosti, učitelji in vzgojitelji iz
otroštva ter bližnjimi v odraslem obdobju življenja (cf. Woods v Know
les, 1992: 103–104).
J. Muršak, ki se je pri nas prvi teoretično širše ukvarjal s tem podro-
čjem, o tej temi zapiše: »Razvoj poklicne identitete se začne že v času iz-
obraževanja, priprave na poklic, čeprav je njen resnični razvoj vezan na
samo opravljanje poklicnega dela in je največ odvisen od referenčne sku-
pine, v kateri deluje posameznik pri svojem poklicnem delu« (Muršak,
2002: 81).
D. Hozjan obširneje predstavi socialne, psihične in ekonomske de-
javnike, ki vplivajo na oblikovanje poklicne identitete (cf. Hozjan, 2006:
156) in se med seboj močno prepletajo, ne glede na to, ali so to neposre-
dni ali t. i. posredni dejavniki. »Vidimo lahko, da je poklicna identiteta
tesno povezana na eni strani s posameznikom in na drugi strani s skupi-
no, ki poseduje skupne izkušnje, vrednote, norme itd.« (Hozjan, 2006:
156) Ker pa so aktualne spremembe na področju dela vplivale tudi na ne-
koč dokaj ustaljene in predvidljive procese oblikovanja poklicne podobe,
posebej poudarja:
»Vključenost posameznika v proces oblikovanja poklicne identitete je še po-
sebej pomembna za oblikovanje sodobne poklicne identitete. Ta je doživela
številne spremembe. Nanjo vplivajo predvsem procesi globalizacije, vdor raz-
ličnih informacijskih medijev in iz tega izhajajoče povezanosti sveta. /…/ Po-
klicna identiteta ni ves čas konstantna, ampak jo je potrebno razumeti kot di-
namičen proces. Oblikovanje, ohranjanje in spreminjanje poklicne identite-
te je vedno pogojeno z naravo odnosov, ki jo oblikujejo.« (Hozjan, 2006: 158)
Avtorji monografije Poklicni razvoj učiteljev, ki je nastala na osnovi
temeljite analize različnih skupin učiteljev in bodočih učiteljev, so med
drugim zapisali trditev, da je »trdna poklicna identiteta temelj učitelje-
vega poklicnega razvoja« (Muršak et al., 2011). Navajajo dve osnovni
obdobji v oblikovanju poklicne identitete: obdobje t. i. anticipatorne ali
vnaprejšnje poklicne socializacije, ki poteka v času priprave na delo uči-
telja, za katerega »je značilno, da poleg vodene priprave in načrtnega ra-
zvoja kompetence za delo učitelja ves čas poteka tudi nenačrtovano in
nevodeno oblikovanje poklicne podobe skozi identifikacijo z učitelji, ki
so vodili ali ki vodijo vzgojno izobraževalni proces, v katerega so bodoči
učitelji vključeni že od vstopa v vrtec naprej«; obdobje, ko posameznik
Woodsa, ki je pri učiteljih v celotnem kariernem ciklu razlikoval dva ni-
voja identitete, t. i. makro in mikro jaz. Makro jaz oblikujejo: pripadnost
socialnemu razredu, religiozne izkušnje, socialna, politična in ekonom-
ska klima okolja. Mikro jaz je povezan z zgodnjimi otroškimi izkušnja-
mi, domom, starši, vplivi literature in umetnosti, učitelji in vzgojitelji iz
otroštva ter bližnjimi v odraslem obdobju življenja (cf. Woods v Know
les, 1992: 103–104).
J. Muršak, ki se je pri nas prvi teoretično širše ukvarjal s tem podro-
čjem, o tej temi zapiše: »Razvoj poklicne identitete se začne že v času iz-
obraževanja, priprave na poklic, čeprav je njen resnični razvoj vezan na
samo opravljanje poklicnega dela in je največ odvisen od referenčne sku-
pine, v kateri deluje posameznik pri svojem poklicnem delu« (Muršak,
2002: 81).
D. Hozjan obširneje predstavi socialne, psihične in ekonomske de-
javnike, ki vplivajo na oblikovanje poklicne identitete (cf. Hozjan, 2006:
156) in se med seboj močno prepletajo, ne glede na to, ali so to neposre-
dni ali t. i. posredni dejavniki. »Vidimo lahko, da je poklicna identiteta
tesno povezana na eni strani s posameznikom in na drugi strani s skupi-
no, ki poseduje skupne izkušnje, vrednote, norme itd.« (Hozjan, 2006:
156) Ker pa so aktualne spremembe na področju dela vplivale tudi na ne-
koč dokaj ustaljene in predvidljive procese oblikovanja poklicne podobe,
posebej poudarja:
»Vključenost posameznika v proces oblikovanja poklicne identitete je še po-
sebej pomembna za oblikovanje sodobne poklicne identitete. Ta je doživela
številne spremembe. Nanjo vplivajo predvsem procesi globalizacije, vdor raz-
ličnih informacijskih medijev in iz tega izhajajoče povezanosti sveta. /…/ Po-
klicna identiteta ni ves čas konstantna, ampak jo je potrebno razumeti kot di-
namičen proces. Oblikovanje, ohranjanje in spreminjanje poklicne identite-
te je vedno pogojeno z naravo odnosov, ki jo oblikujejo.« (Hozjan, 2006: 158)
Avtorji monografije Poklicni razvoj učiteljev, ki je nastala na osnovi
temeljite analize različnih skupin učiteljev in bodočih učiteljev, so med
drugim zapisali trditev, da je »trdna poklicna identiteta temelj učitelje-
vega poklicnega razvoja« (Muršak et al., 2011). Navajajo dve osnovni
obdobji v oblikovanju poklicne identitete: obdobje t. i. anticipatorne ali
vnaprejšnje poklicne socializacije, ki poteka v času priprave na delo uči-
telja, za katerega »je značilno, da poleg vodene priprave in načrtnega ra-
zvoja kompetence za delo učitelja ves čas poteka tudi nenačrtovano in
nevodeno oblikovanje poklicne podobe skozi identifikacijo z učitelji, ki
so vodili ali ki vodijo vzgojno izobraževalni proces, v katerega so bodoči
učitelji vključeni že od vstopa v vrtec naprej«; obdobje, ko posameznik
