Page 175 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 175
pomen učiteljeve profesionalne odličnosti
v neformalnem izobraževanju 175
zitetno izobrazbo), druge višjo ali srednjo, dobrih 10 odstotkov pa magi-
sterij. Zaradi dolžine programov in visokega lastnega denarnega prispev-
ka so se v specializirane programe usposabljanja praviloma vpisovali le
udeleženci iz zasebnih izobraževalnih organizacij, manj pa udeleženci iz
drugih vrst izobraževalnih organizacij.
Za nadaljnji razvoj ustrezne izobraževalne dejavnosti v izobraževa-
nju odraslih je ključno, ali bo v prihodnje več pozornosti namenjene pri-
pravi programov andragoškega usposabljanja, so opozorile avtorice po-
ročila v sklepu. Z njimi naj bi bolj kot doslej dosegli vse učitelje, ki na
različnih ravneh formalnega kot tudi neformalnega sistema izobraževa-
nja bolj ali manj pogosto delajo z odraslimi. Ocenile so, da bi bilo smi-
selno omogočiti oblikovanje osebnih map učnih dosežkov izobraževal-
cev odraslih, ki bi posameznikom strokovnjakom omogočale oblikova-
nje, shranjevanje in vrednotenje njihovega strokovnega izpopolnjevanja.
Tako zasnovana baza podatkov bi omogočala tudi natančnejše spremlja-
nje različnih interesnih skupin in profilov učiteljev ter njihovih potreb,
vezanih tudi na razvoj osebne poklicne poti.
To je vsekakor povezano z novimi potrebami po znanjih o razvoju
kariere in s tem posredno tudi profesionalne odličnosti. Analiza foku-
snih skupin na temo Razvoj novih pristopov pri izpopolnjevanju andra-
goških delavcev (Žalec in Đorđević, 2009) je pokazala, da so med nujni-
mi kompetencami izobraževalca odraslih že danes tudi take, ki zahteva-
jo dobro poznavanje splošnih zakonitosti s tega področja.
Kot ugotavljata Žalec in Đorđević (ibid.) ponudba na tem področju
sploh ni zadostna, niti ni celovita, saj v Sloveniji sistematično ni razvi-
ta svetovalna dejavnost za karierno rast izobraževalcev odraslih. Prema-
lo je programov splošnega andragoškega usposabljanja, ki bi različnim
strokovnjakom v procesu razvoja na tem področju izbrane profesionalne
poti omogočili, da si pridobijo ustrezno znanje in kompetence ter pred-
vsem ozavestijo in načrtno vodijo to svojo poklicno pot. To sta avtorici
ponazorili z naslednjo izjavo enega od udeležencev: »Kar je pomembno,
pa je razvoj sistematičnega izobraževanja andragogov, nekega temeljne-
ga modela, ki bi se nadgrajeval. V mislih imam izobraževanje, ustrezno
za nekoga, ki bi se na novo zaposlil v izobraževanju odraslih in bi si lah-
ko tako pridobil temeljna znanja, ta pa bi kasneje nadgrajeval.« (Žalec
in Đorđević, 2009: 42)
Pomen trdne poklicne identitete
Nekateri avtorji kot osrednjo točko poklicnega razvoja pojmujejo
razvoj identitete oziroma poklicne identitete. G. J. Knowles povzema
v neformalnem izobraževanju 175
zitetno izobrazbo), druge višjo ali srednjo, dobrih 10 odstotkov pa magi-
sterij. Zaradi dolžine programov in visokega lastnega denarnega prispev-
ka so se v specializirane programe usposabljanja praviloma vpisovali le
udeleženci iz zasebnih izobraževalnih organizacij, manj pa udeleženci iz
drugih vrst izobraževalnih organizacij.
Za nadaljnji razvoj ustrezne izobraževalne dejavnosti v izobraževa-
nju odraslih je ključno, ali bo v prihodnje več pozornosti namenjene pri-
pravi programov andragoškega usposabljanja, so opozorile avtorice po-
ročila v sklepu. Z njimi naj bi bolj kot doslej dosegli vse učitelje, ki na
različnih ravneh formalnega kot tudi neformalnega sistema izobraževa-
nja bolj ali manj pogosto delajo z odraslimi. Ocenile so, da bi bilo smi-
selno omogočiti oblikovanje osebnih map učnih dosežkov izobraževal-
cev odraslih, ki bi posameznikom strokovnjakom omogočale oblikova-
nje, shranjevanje in vrednotenje njihovega strokovnega izpopolnjevanja.
Tako zasnovana baza podatkov bi omogočala tudi natančnejše spremlja-
nje različnih interesnih skupin in profilov učiteljev ter njihovih potreb,
vezanih tudi na razvoj osebne poklicne poti.
To je vsekakor povezano z novimi potrebami po znanjih o razvoju
kariere in s tem posredno tudi profesionalne odličnosti. Analiza foku-
snih skupin na temo Razvoj novih pristopov pri izpopolnjevanju andra-
goških delavcev (Žalec in Đorđević, 2009) je pokazala, da so med nujni-
mi kompetencami izobraževalca odraslih že danes tudi take, ki zahteva-
jo dobro poznavanje splošnih zakonitosti s tega področja.
Kot ugotavljata Žalec in Đorđević (ibid.) ponudba na tem področju
sploh ni zadostna, niti ni celovita, saj v Sloveniji sistematično ni razvi-
ta svetovalna dejavnost za karierno rast izobraževalcev odraslih. Prema-
lo je programov splošnega andragoškega usposabljanja, ki bi različnim
strokovnjakom v procesu razvoja na tem področju izbrane profesionalne
poti omogočili, da si pridobijo ustrezno znanje in kompetence ter pred-
vsem ozavestijo in načrtno vodijo to svojo poklicno pot. To sta avtorici
ponazorili z naslednjo izjavo enega od udeležencev: »Kar je pomembno,
pa je razvoj sistematičnega izobraževanja andragogov, nekega temeljne-
ga modela, ki bi se nadgrajeval. V mislih imam izobraževanje, ustrezno
za nekoga, ki bi se na novo zaposlil v izobraževanju odraslih in bi si lah-
ko tako pridobil temeljna znanja, ta pa bi kasneje nadgrajeval.« (Žalec
in Đorđević, 2009: 42)
Pomen trdne poklicne identitete
Nekateri avtorji kot osrednjo točko poklicnega razvoja pojmujejo
razvoj identitete oziroma poklicne identitete. G. J. Knowles povzema
