Page 177 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 177
pomen učiteljeve profesionalne odličnosti
v neformalnem izobraževanju 177
dejansko prične delati, seveda najprej kot pripravnik, nato kot relativno
samostojen izvajalec pedagoške dejavnosti in kasneje ekspert na svojem
področju (cf. Muršak et al., 2011).V drugem obdobju bi lahko zamejili tri
faze (Zouggar v Muršak et al., 2011 ali Zouggar, 2007).
Fazo vstopa v poklicno kulturo, ki jo predstavlja prvo srečanje s po-
klicnim delom in srečanje z realno referenčno skupino, pogoji, vredno-
tami ni normami, ki v njej vladajo. Sledi faza umestitve in soočenja z raz-
korakom med idealnimi podobami in stvarnostjo. To je faza, kjer je uči-
telj, za razliko od drugih poklicev, še posebej soočen tudi s učenci, ki
mu, poleg referenčne skupine, ki je značilna za vse poklice, dajejo povra-
tne informacije o sebi in svoji vlogi. Ta pogled je pogosto tudi v naspro-
tju s pogledom drugih sodelavcev, staršev in širšega socialnega okolja,
kar povzroča še dodatne napetosti in neskladja, ki jih mora učitelj ustre-
zno preseči ali razrešiti, da si ustvari relativno stabilno poklicno identi-
teto. »Konča konverzija kot tretja faza pomeni učiteljevo ponotranje-
nje pravil, norm, vzorcev obnašanja, načinov delovanja in pedagoške ko-
munikacije. Ta faza je v začetnem obdobju še toliko bolj pomembna, ker
se ustvari kot model ravnanja, samorazumevanja, samoreprezentacije.«
(Muršak et al., 2011: 131)
Poklicna socializacija naj pripravlja, usmerja
in potrjuje v profesionalni odličnosti
Študije (Muršak, 1999; v. Muršak, 2009; Zelena knjiga o izobraževa-
nju učiteljev v Evropi, 2001; Marentič Požarnik et al., 2005; Javrh; 2006
itd.) kažejo, da je med temeljnimi dejavniki, ki pomembno vplivajo na
profesionalnost učiteljev, tudi način, kako poteka oblikovanje poklicne
identitete oziroma kako je potekala njihova poklicna socializacija. Razis-
kave kažejo, da poteka poklicne socializacije – v nasprotju s tem, kar je
bilo prepričanje še do nedavnega – ne moremo omejiti le na obdobje pri-
prave na poklic in prvih nekaj let dela. Poteka v vsakem od ključnih kari-
ernih obdobij, saj je to točka, ko učitelj prehaja v novo stopnjo zahtevno
sti profesionalne vloge (na primer iz vajenca v samostojnega eksperta). Le
ustrezna poklicna socializacija, ki vključuje različne dimenzije odgovo-
rov na aktualne spremembe v družbi in pri delu, je tista, ki lahko učitelja
vzdolž njegove poklicne poti pripravlja, potrjuje in usmerja v ustrezno
smer profesionalne odličnosti.
Za zagotavljanje take kakovosti naj bi s sistemskega vidika poskrbe-
le različne oblike usposabljanja1 strokovnih delavcev, kot predvideva za-
1 Izraz usposabljanje učiteljev v najširšem smislu obsega široko področje, ki vključuje formalne, nefor-
malne in t. i. priložnostne oblike učenja.
v neformalnem izobraževanju 177
dejansko prične delati, seveda najprej kot pripravnik, nato kot relativno
samostojen izvajalec pedagoške dejavnosti in kasneje ekspert na svojem
področju (cf. Muršak et al., 2011).V drugem obdobju bi lahko zamejili tri
faze (Zouggar v Muršak et al., 2011 ali Zouggar, 2007).
Fazo vstopa v poklicno kulturo, ki jo predstavlja prvo srečanje s po-
klicnim delom in srečanje z realno referenčno skupino, pogoji, vredno-
tami ni normami, ki v njej vladajo. Sledi faza umestitve in soočenja z raz-
korakom med idealnimi podobami in stvarnostjo. To je faza, kjer je uči-
telj, za razliko od drugih poklicev, še posebej soočen tudi s učenci, ki
mu, poleg referenčne skupine, ki je značilna za vse poklice, dajejo povra-
tne informacije o sebi in svoji vlogi. Ta pogled je pogosto tudi v naspro-
tju s pogledom drugih sodelavcev, staršev in širšega socialnega okolja,
kar povzroča še dodatne napetosti in neskladja, ki jih mora učitelj ustre-
zno preseči ali razrešiti, da si ustvari relativno stabilno poklicno identi-
teto. »Konča konverzija kot tretja faza pomeni učiteljevo ponotranje-
nje pravil, norm, vzorcev obnašanja, načinov delovanja in pedagoške ko-
munikacije. Ta faza je v začetnem obdobju še toliko bolj pomembna, ker
se ustvari kot model ravnanja, samorazumevanja, samoreprezentacije.«
(Muršak et al., 2011: 131)
Poklicna socializacija naj pripravlja, usmerja
in potrjuje v profesionalni odličnosti
Študije (Muršak, 1999; v. Muršak, 2009; Zelena knjiga o izobraževa-
nju učiteljev v Evropi, 2001; Marentič Požarnik et al., 2005; Javrh; 2006
itd.) kažejo, da je med temeljnimi dejavniki, ki pomembno vplivajo na
profesionalnost učiteljev, tudi način, kako poteka oblikovanje poklicne
identitete oziroma kako je potekala njihova poklicna socializacija. Razis-
kave kažejo, da poteka poklicne socializacije – v nasprotju s tem, kar je
bilo prepričanje še do nedavnega – ne moremo omejiti le na obdobje pri-
prave na poklic in prvih nekaj let dela. Poteka v vsakem od ključnih kari-
ernih obdobij, saj je to točka, ko učitelj prehaja v novo stopnjo zahtevno
sti profesionalne vloge (na primer iz vajenca v samostojnega eksperta). Le
ustrezna poklicna socializacija, ki vključuje različne dimenzije odgovo-
rov na aktualne spremembe v družbi in pri delu, je tista, ki lahko učitelja
vzdolž njegove poklicne poti pripravlja, potrjuje in usmerja v ustrezno
smer profesionalne odličnosti.
Za zagotavljanje take kakovosti naj bi s sistemskega vidika poskrbe-
le različne oblike usposabljanja1 strokovnih delavcev, kot predvideva za-
1 Izraz usposabljanje učiteljev v najširšem smislu obsega široko področje, ki vključuje formalne, nefor-
malne in t. i. priložnostne oblike učenja.
