Page 174 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 174
Neformalno učenje? Kaj je to?
Kdo dela na področju izobraževanja odraslih
Novejši načrti razvoja sistema izobraževanja začenjajo osnovnošol-
ske in srednješolske učitelje dojemati kot strokovnjake, ki bodo tudi izo-
braževanje odraslih izvajali kot eno od področij svojega profesionalnega
dela. Vprašanje je, ali postaja to področje na tak način bolj dodatek, ho-
norarno delo in priložnost za premoščanje hudih časov ali nova karier-
na priložnost in resno strokovno srečevanje s koherentnim področjem,
ki zahteva nekaj povsem specifičnih znanj in pristopov.
Avtorice poročila Prikaz dosežkov in razvojnih izzivov… (2008) o sta-
nju na področju neformalnega usposabljanja za področje dela z odrasli-
mi med drugim opozarjajo, da bi veljalo sistematično raziskati področje
razvoja kariere in odgovoriti na vprašanja, kot so: kdo so osebe, ki dela-
jo v izobraževanju odraslih; kako se zaposlujejo na tem področju; katere
kompetence in kvalifikacije, ki so pričakovane ali zahtevane za opravlja-
nje dela, imajo ali pa jim jih primanjkuje; katere so njihove specifične vlo-
ge in naloge, ki jih opravljajo; kakšen je njihov zaposlitveni status; kako je
organiziran njihov profesionalni razvoj in kako privlačen je njihov poklic.
Dobrih 55 % udeležencev temeljnega andragoškega izobraževanja,
ki ga izvaja specializiran zavod, Andragoški center Slovenije, prihaja iz
ljudskih univerz ter različnih zasebnih in drugih izobraževalnih orga-
nizacij, 20 % iz srednjih in osnovnih šol, 25 % pa predstavljajo udeležen-
ci iz društev, javnih zavodov, knjižnic, javne uprave, inštitutov, zavodov
za zaposlovanje, fakultet, višjih šol (Prikaz dosežkov in razvojnih izzi-
vov…, 2008: 17–23). Kot kažejo podatki, je učiteljev, ki pretežno deluje-
jo na področju izobraževanja otrok in mladine in delno na področju iz-
obraževanja odraslih, v teh programih petina. Andragoški center s pro-
grami temeljnega andragoškega usposabljanja najbolj doseže direktor-
je ljudskih univerz in drugih izobraževalnih organizacij ter strokovne
sodelavce (vodje izobraževanja odraslih ali vodje programskih področij
itn.), učitelji iz srednjih in osnovnih šol pa so še vedno v manjšini. Posta-
vlja se vprašanje, kje vsi ostali učitelji pridobijo aktualna strokovna zna-
nja s področja dela z odraslimi in kako ta znanja prenašajo v svojo vsako-
dnevno prakso, ko se srečujejo na primer s starši in priložnostno morajo
opraviti tudi delo, ki sega na področje izobraževanja odraslih.
Glede na spolno strukturo udeležencev podatki pokažejo, da so se
programov temeljnega andragoškega usposabljanja (ibid.) večinoma ude-
leževale ženske iz različnih javnih in zasebnih izobraževalnih organiza-
cij, ki so delovale na različnih delovnih mestih ali položajih. Največ ude-
ležencev je bilo v starostni skupini od 35 do 50 let. Po stopnji izobrazbe
jih je imela več kot polovica dokončano VII. stopnjo (visoko ali univer-
Kdo dela na področju izobraževanja odraslih
Novejši načrti razvoja sistema izobraževanja začenjajo osnovnošol-
ske in srednješolske učitelje dojemati kot strokovnjake, ki bodo tudi izo-
braževanje odraslih izvajali kot eno od področij svojega profesionalnega
dela. Vprašanje je, ali postaja to področje na tak način bolj dodatek, ho-
norarno delo in priložnost za premoščanje hudih časov ali nova karier-
na priložnost in resno strokovno srečevanje s koherentnim področjem,
ki zahteva nekaj povsem specifičnih znanj in pristopov.
Avtorice poročila Prikaz dosežkov in razvojnih izzivov… (2008) o sta-
nju na področju neformalnega usposabljanja za področje dela z odrasli-
mi med drugim opozarjajo, da bi veljalo sistematično raziskati področje
razvoja kariere in odgovoriti na vprašanja, kot so: kdo so osebe, ki dela-
jo v izobraževanju odraslih; kako se zaposlujejo na tem področju; katere
kompetence in kvalifikacije, ki so pričakovane ali zahtevane za opravlja-
nje dela, imajo ali pa jim jih primanjkuje; katere so njihove specifične vlo-
ge in naloge, ki jih opravljajo; kakšen je njihov zaposlitveni status; kako je
organiziran njihov profesionalni razvoj in kako privlačen je njihov poklic.
Dobrih 55 % udeležencev temeljnega andragoškega izobraževanja,
ki ga izvaja specializiran zavod, Andragoški center Slovenije, prihaja iz
ljudskih univerz ter različnih zasebnih in drugih izobraževalnih orga-
nizacij, 20 % iz srednjih in osnovnih šol, 25 % pa predstavljajo udeležen-
ci iz društev, javnih zavodov, knjižnic, javne uprave, inštitutov, zavodov
za zaposlovanje, fakultet, višjih šol (Prikaz dosežkov in razvojnih izzi-
vov…, 2008: 17–23). Kot kažejo podatki, je učiteljev, ki pretežno deluje-
jo na področju izobraževanja otrok in mladine in delno na področju iz-
obraževanja odraslih, v teh programih petina. Andragoški center s pro-
grami temeljnega andragoškega usposabljanja najbolj doseže direktor-
je ljudskih univerz in drugih izobraževalnih organizacij ter strokovne
sodelavce (vodje izobraževanja odraslih ali vodje programskih področij
itn.), učitelji iz srednjih in osnovnih šol pa so še vedno v manjšini. Posta-
vlja se vprašanje, kje vsi ostali učitelji pridobijo aktualna strokovna zna-
nja s področja dela z odraslimi in kako ta znanja prenašajo v svojo vsako-
dnevno prakso, ko se srečujejo na primer s starši in priložnostno morajo
opraviti tudi delo, ki sega na področje izobraževanja odraslih.
Glede na spolno strukturo udeležencev podatki pokažejo, da so se
programov temeljnega andragoškega usposabljanja (ibid.) večinoma ude-
leževale ženske iz različnih javnih in zasebnih izobraževalnih organiza-
cij, ki so delovale na različnih delovnih mestih ali položajih. Največ ude-
ležencev je bilo v starostni skupini od 35 do 50 let. Po stopnji izobrazbe
jih je imela več kot polovica dokončano VII. stopnjo (visoko ali univer-
