Page 173 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 173
pomen učiteljeve profesionalne odličnosti
v neformalnem izobraževanju 173
sikoga samo prehodna faza v zbirki različnih del, ki jih kot učitelj opra-
vlja. Glede na delovni položaj so to tako učitelji v formalnem sistemu iz-
obraževanja, na primer osnovnošolski, srednješolski ali visokošolski uči-
telji, lahko pa so učitelji v neformalnem izobraževanju, postanejo sveto-
valni in vodstveni delavci, organizatorji izobraževanj in strokovni delav-
ci na drugih mestih v celotnem sistemu izobraževanja.
V tem smislu postaja poklic učitelja bolj zahteven in odgovoren, ne-
razumevanje ali napačna interpretacija spremenjenih vlog lahko neugo-
dno učinkuje tudi na to, kako učitelji sami soustvarjajo svojo poklicno
podobo. Kot vse bolj pomembna se kaže potreba, da se pri učiteljih razvi-
jejo celovite kompetence, ki zajemajo tudi delo z odraslimi, saj se poklic
učitelja ne veže več samo na delo z mladimi in otroci, vse bolj se preple-
ta z delom, ki sega na področje izobraževanja odraslih. Zastarelo razu-
mevanje pojma učitelja in njegove vloge škoduje položaju in možnostim,
ki jih učitelji imajo za svoje delo. To neustrezno razumevanje vloge učite-
lja lahko namreč pripomore k zmanjšanju ugleda in vnaprejšnjemu oma-
lovaževanju učiteljskega poklica, še zlasti, če ne znamo ustrezno umesti-
ti vloge tega poklica v celotnem področju vzgojno-izobraževalnega dela
(cf. Muršak et al., 2011).
Izgorevanje učiteljev zaradi velikih pričakovanj, pritiskov in vedno
novih zahtev je premalo raziskano področje in premalo upoštevano pri
načrtovanju potrebnih sprememb in izboljšav.
S-model razvoja kariere slovenskih učiteljev (Javrh, 2008) je poka-
zal, da nekako po desetih do osemnajstih letih dela učitelji že poročajo o
izgorevanju in opaznih posledicah tega procesa. Delijo pa se v dve skupi-
ni: učitelje, ki se postopno povsem iztrošijo in kmalu občutijo intenziv-
nejše negativne posledice, nazadnje jih zajame nemoč, kar je najbolj ne-
zaželen razvoj poklicne poti, in skupino, ki kljub izgorevanju vedno zno-
va uspe pridobiti in vzpostaviti zdravo ravnotežje.
Kot kaže S-model, izgorevajo oboji, ločijo pa se glede na končni izid
(ibid.). V fazi izpreganja, ki zajema učitelje z več kot tridesetimi leti de-
lovnih izkušenj, je pri slovenskih učiteljih posledice izgorevanja mogo-
če spremljati pri vseh, a najbolj očitno pri zagrenjenih učiteljih. Večina
učiteljev ima v tej fazi že veliko težav zaradi samega fiziološkega pešanja.
Prav zagrenjeni učitelji, ki so povsem izgoreli, pa porabijo veliko svojega
prostega časa, da se usposobijo za delo, saj jim zmanjkuje moči za osnov-
ne naloge. Ker so popolnoma izčrpani, nekateri zanemarjajo družinske
obveznosti na račun tega, da zmorejo delo v službi.
v neformalnem izobraževanju 173
sikoga samo prehodna faza v zbirki različnih del, ki jih kot učitelj opra-
vlja. Glede na delovni položaj so to tako učitelji v formalnem sistemu iz-
obraževanja, na primer osnovnošolski, srednješolski ali visokošolski uči-
telji, lahko pa so učitelji v neformalnem izobraževanju, postanejo sveto-
valni in vodstveni delavci, organizatorji izobraževanj in strokovni delav-
ci na drugih mestih v celotnem sistemu izobraževanja.
V tem smislu postaja poklic učitelja bolj zahteven in odgovoren, ne-
razumevanje ali napačna interpretacija spremenjenih vlog lahko neugo-
dno učinkuje tudi na to, kako učitelji sami soustvarjajo svojo poklicno
podobo. Kot vse bolj pomembna se kaže potreba, da se pri učiteljih razvi-
jejo celovite kompetence, ki zajemajo tudi delo z odraslimi, saj se poklic
učitelja ne veže več samo na delo z mladimi in otroci, vse bolj se preple-
ta z delom, ki sega na področje izobraževanja odraslih. Zastarelo razu-
mevanje pojma učitelja in njegove vloge škoduje položaju in možnostim,
ki jih učitelji imajo za svoje delo. To neustrezno razumevanje vloge učite-
lja lahko namreč pripomore k zmanjšanju ugleda in vnaprejšnjemu oma-
lovaževanju učiteljskega poklica, še zlasti, če ne znamo ustrezno umesti-
ti vloge tega poklica v celotnem področju vzgojno-izobraževalnega dela
(cf. Muršak et al., 2011).
Izgorevanje učiteljev zaradi velikih pričakovanj, pritiskov in vedno
novih zahtev je premalo raziskano področje in premalo upoštevano pri
načrtovanju potrebnih sprememb in izboljšav.
S-model razvoja kariere slovenskih učiteljev (Javrh, 2008) je poka-
zal, da nekako po desetih do osemnajstih letih dela učitelji že poročajo o
izgorevanju in opaznih posledicah tega procesa. Delijo pa se v dve skupi-
ni: učitelje, ki se postopno povsem iztrošijo in kmalu občutijo intenziv-
nejše negativne posledice, nazadnje jih zajame nemoč, kar je najbolj ne-
zaželen razvoj poklicne poti, in skupino, ki kljub izgorevanju vedno zno-
va uspe pridobiti in vzpostaviti zdravo ravnotežje.
Kot kaže S-model, izgorevajo oboji, ločijo pa se glede na končni izid
(ibid.). V fazi izpreganja, ki zajema učitelje z več kot tridesetimi leti de-
lovnih izkušenj, je pri slovenskih učiteljih posledice izgorevanja mogo-
če spremljati pri vseh, a najbolj očitno pri zagrenjenih učiteljih. Večina
učiteljev ima v tej fazi že veliko težav zaradi samega fiziološkega pešanja.
Prav zagrenjeni učitelji, ki so povsem izgoreli, pa porabijo veliko svojega
prostega časa, da se usposobijo za delo, saj jim zmanjkuje moči za osnov-
ne naloge. Ker so popolnoma izčrpani, nekateri zanemarjajo družinske
obveznosti na račun tega, da zmorejo delo v službi.
