Page 172 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 172
Neformalno učenje? Kaj je to?
Pregled izobraževalne ponudbe Andragoškega centra Slovenije v letih
2005–2009 pokažejo, da so izvajalci usposabljanj za učitelje postopno ra-
zvoj kariere, profesionalni razvoj in tudi razvoj kadrov morda videli kot
element profesionalne odličnosti, niso pa odličnosti posvečali celovite
pozornosti. Glede na razpisane in izvedene programe iz Kataloga v letih
2004–2008 lahko sklepamo, da se je možnost usposabljanja za posame-
zne vidike profesionalne odličnosti občutno povečala. Vendar to še ne
pomeni, da so se učitelji celostno seznanjali s vlogo in pomenom trajne
skrbi za razvoj profesionalne odličnosti.
V šolskem letu 2005/2006 je na primer prišlo do poskusa sistematič-
nejše skrbi za profesionalni razvoj. Zanimivo je, da je bila udeležba učite-
ljev v teh programih najvišja (cf. Katalog programov nadaljnjega izobra-
ževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju),
uspešnost programskega sklopa pa kaže tudi na vsebine, ki so očitno po-
membne in zanimive za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, ne
glede na smer njihove izobrazbe. V šolskem letu 2007/2008 je bila zabe-
ležena visoka udeležba učiteljev na tematskih konferencah (4696 udele-
žencev), kjer je bilo nekaj tem namenjenih kariernemu razvoju, povezane
pa so bile predvsem z vzpostavljanjem medsebojnih odnosov in samopo-
dobo. Umanjkal je celostni pogled in ovrednotenje profesionalne odlič-
nosti v okviru celotnega posameznikovega življenja, kar bi učitelji mora-
li poznati in tudi udejanjati, še zlasti če delujejo na področjih neformal-
nega izobraževanja.
Kaj vpliva na poklicno odločitev učitelja
Izhodišče, na podlagi katerega posameznik vrednoti svoje izkušnje
in gradi svojo poklicno podobo, je odločitev za poklic, ki jo v veliki meri
določa »vnaprejšnja identiteta«, kot jo imenuje Muršak (Muršak et al.,
2011): »Poklicna odločitev, ali bolje rečeno, odločitev posameznika, da
se usmeri v delo učitelja, je prva faza v razvoju poklicne identitete.«
Gre za proces poistovetenja z bodočim poklicem, ki poteka med štu-
dijem ali sistematično pripravo na njegovo opravljanje. Ta vnaprejšnja
identiteta je po Muršakovem mnenju izjemno pomembna potem, ko se
začne »resničen« proces oblikovanja poklicne identitete v realnem de-
lovnem okolju. Praksa kaže, da se za delo učitelja odločajo posamezniki
z zelo različnimi motivi in različno stopnjo zrelosti poklicne odločitve.
Tudi pod pojmom učitelj se združujejo v resnici precej raznolike
skupine z različnih strokovnih področij. Tekom življenja učitelji lahko
menjujejo in vstopajo v zelo različne vloge. Biti učitelj na področju, za
katerega se je posameznik izobraževal v formalnem sistemu, je za mar-
Pregled izobraževalne ponudbe Andragoškega centra Slovenije v letih
2005–2009 pokažejo, da so izvajalci usposabljanj za učitelje postopno ra-
zvoj kariere, profesionalni razvoj in tudi razvoj kadrov morda videli kot
element profesionalne odličnosti, niso pa odličnosti posvečali celovite
pozornosti. Glede na razpisane in izvedene programe iz Kataloga v letih
2004–2008 lahko sklepamo, da se je možnost usposabljanja za posame-
zne vidike profesionalne odličnosti občutno povečala. Vendar to še ne
pomeni, da so se učitelji celostno seznanjali s vlogo in pomenom trajne
skrbi za razvoj profesionalne odličnosti.
V šolskem letu 2005/2006 je na primer prišlo do poskusa sistematič-
nejše skrbi za profesionalni razvoj. Zanimivo je, da je bila udeležba učite-
ljev v teh programih najvišja (cf. Katalog programov nadaljnjega izobra-
ževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju),
uspešnost programskega sklopa pa kaže tudi na vsebine, ki so očitno po-
membne in zanimive za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, ne
glede na smer njihove izobrazbe. V šolskem letu 2007/2008 je bila zabe-
ležena visoka udeležba učiteljev na tematskih konferencah (4696 udele-
žencev), kjer je bilo nekaj tem namenjenih kariernemu razvoju, povezane
pa so bile predvsem z vzpostavljanjem medsebojnih odnosov in samopo-
dobo. Umanjkal je celostni pogled in ovrednotenje profesionalne odlič-
nosti v okviru celotnega posameznikovega življenja, kar bi učitelji mora-
li poznati in tudi udejanjati, še zlasti če delujejo na področjih neformal-
nega izobraževanja.
Kaj vpliva na poklicno odločitev učitelja
Izhodišče, na podlagi katerega posameznik vrednoti svoje izkušnje
in gradi svojo poklicno podobo, je odločitev za poklic, ki jo v veliki meri
določa »vnaprejšnja identiteta«, kot jo imenuje Muršak (Muršak et al.,
2011): »Poklicna odločitev, ali bolje rečeno, odločitev posameznika, da
se usmeri v delo učitelja, je prva faza v razvoju poklicne identitete.«
Gre za proces poistovetenja z bodočim poklicem, ki poteka med štu-
dijem ali sistematično pripravo na njegovo opravljanje. Ta vnaprejšnja
identiteta je po Muršakovem mnenju izjemno pomembna potem, ko se
začne »resničen« proces oblikovanja poklicne identitete v realnem de-
lovnem okolju. Praksa kaže, da se za delo učitelja odločajo posamezniki
z zelo različnimi motivi in različno stopnjo zrelosti poklicne odločitve.
Tudi pod pojmom učitelj se združujejo v resnici precej raznolike
skupine z različnih strokovnih področij. Tekom življenja učitelji lahko
menjujejo in vstopajo v zelo različne vloge. Biti učitelj na področju, za
katerega se je posameznik izobraževal v formalnem sistemu, je za mar-
