Page 171 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 171
pomen učiteljeve profesionalne odličnosti
v neformalnem izobraževanju 171
za globalno izobraževanje 2009). Vse to so znanja, ki predpostavljajo ka-
kovost izobraževalnega sistema in zahtevajo odličnost izobraževalnega
kadra, torej učiteljev. Te ideje zahtevajo tako od učitelja kot od izobra-
ževalnega sistema precejšnje spremembe ne le v vsebinah, ampak tudi v
spretnostih, predvsem pa v ravnanju in učiteljevi drži do dela in okolja.
Posebej bomo v nadaljevanju sledili vprašanju: kdaj in kako se uči-
telj odloča, da bo delo na področju izobraževanja odraslih opravljal ka-
kovostno ter pri tem sledil kriterijem profesionalne odličnosti. V uvodu
pa najprej opredelimo naše razumevanje osnovnih pojmov.
Poklicna profesionalizacija: je vseživljenjski proces, ki se začenja s
poklicnim usposabljanjem in krožno nadaljuje skozi izkustveno učenje
v teku poklicne poti posameznika. Ta proces ni izoliran, zaznamovati ga
morajo sodelovanje in kooperativno učenje, pomoč sodelavcev, pa tudi
spoštovanje lastnega dela in njegova ustrezna predstavitev. Poklicni ra-
zvoj je celovit proces rasti, ki povezuje osebno, socialno in poklicno ra-
ven. (cf. Muršak et al., 2011: 13–14)
Profesionalna odličnost: besedo odličnost Slovar slovenskega knji-
žnega jezika razloži kot lastnost, značilnost odličnega. Še bolj povedna
pa je dopolnilna razlaga z besedo díka, ki se nanaša na ponos, čast, celo
okras. S tem lahko bolje nakažemo globino izraza profesionalna odlič-
nost, ki ga ne razumemo kot sinonim za kakovost. Slovar besedo kako-
vost pojasnjuje s »kar opredeljuje kaj glede na pozitivne lastnosti, glede
na veliko mero pozitivnih lastnosti«. Odličnost je torej presežek, potr-
ditev v izjemnosti in kakovosti.
Profesionalni razvoj učitelja: so vse tiste aktivnosti, ki razvijajo po-
sameznikove profesionalne spretnosti, znanja, strokovnost in druge zna-
čilnosti učitelja. To so v najširšem smislu začetno izobraževanje, uvajalni
programi, nenehno strokovno usposabljanje v delovnem okolju, ob vsem
tem pa še neposredna praksa, ki jo je posameznik ustrezno reflektiral.
(cf. Muršak et al., 2011: 9–10)
Učitelj: izraz učitelj v tem prispevku uporabljamo v generičnem smi-
slu; zajema najširšo skupino strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo tako z
vzgojo in izobraževanjem mladine in otrok kot tudi odraslih.
V zaostrenih razmerah po podatkih raziskav (Javrh 2008; tudi v:
Ličen et al., 2011) »preživijo« učitelji, ki delajo kakovostno, pri svojem
delu uživajo, imajo odličen »stik« z udeleženci izobraževanja, skratka
tisti, ki so uspeli razviti profesionalno odličnost. Analize obstoječe po-
nudbe usposabljanj učiteljev na osnovi Kataloga programov nadaljnje-
ga izobraževanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ga
objavlja ministrstvo za šolstvo in šport (2004–2008), in na osnovi baze
v neformalnem izobraževanju 171
za globalno izobraževanje 2009). Vse to so znanja, ki predpostavljajo ka-
kovost izobraževalnega sistema in zahtevajo odličnost izobraževalnega
kadra, torej učiteljev. Te ideje zahtevajo tako od učitelja kot od izobra-
ževalnega sistema precejšnje spremembe ne le v vsebinah, ampak tudi v
spretnostih, predvsem pa v ravnanju in učiteljevi drži do dela in okolja.
Posebej bomo v nadaljevanju sledili vprašanju: kdaj in kako se uči-
telj odloča, da bo delo na področju izobraževanja odraslih opravljal ka-
kovostno ter pri tem sledil kriterijem profesionalne odličnosti. V uvodu
pa najprej opredelimo naše razumevanje osnovnih pojmov.
Poklicna profesionalizacija: je vseživljenjski proces, ki se začenja s
poklicnim usposabljanjem in krožno nadaljuje skozi izkustveno učenje
v teku poklicne poti posameznika. Ta proces ni izoliran, zaznamovati ga
morajo sodelovanje in kooperativno učenje, pomoč sodelavcev, pa tudi
spoštovanje lastnega dela in njegova ustrezna predstavitev. Poklicni ra-
zvoj je celovit proces rasti, ki povezuje osebno, socialno in poklicno ra-
ven. (cf. Muršak et al., 2011: 13–14)
Profesionalna odličnost: besedo odličnost Slovar slovenskega knji-
žnega jezika razloži kot lastnost, značilnost odličnega. Še bolj povedna
pa je dopolnilna razlaga z besedo díka, ki se nanaša na ponos, čast, celo
okras. S tem lahko bolje nakažemo globino izraza profesionalna odlič-
nost, ki ga ne razumemo kot sinonim za kakovost. Slovar besedo kako-
vost pojasnjuje s »kar opredeljuje kaj glede na pozitivne lastnosti, glede
na veliko mero pozitivnih lastnosti«. Odličnost je torej presežek, potr-
ditev v izjemnosti in kakovosti.
Profesionalni razvoj učitelja: so vse tiste aktivnosti, ki razvijajo po-
sameznikove profesionalne spretnosti, znanja, strokovnost in druge zna-
čilnosti učitelja. To so v najširšem smislu začetno izobraževanje, uvajalni
programi, nenehno strokovno usposabljanje v delovnem okolju, ob vsem
tem pa še neposredna praksa, ki jo je posameznik ustrezno reflektiral.
(cf. Muršak et al., 2011: 9–10)
Učitelj: izraz učitelj v tem prispevku uporabljamo v generičnem smi-
slu; zajema najširšo skupino strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo tako z
vzgojo in izobraževanjem mladine in otrok kot tudi odraslih.
V zaostrenih razmerah po podatkih raziskav (Javrh 2008; tudi v:
Ličen et al., 2011) »preživijo« učitelji, ki delajo kakovostno, pri svojem
delu uživajo, imajo odličen »stik« z udeleženci izobraževanja, skratka
tisti, ki so uspeli razviti profesionalno odličnost. Analize obstoječe po-
nudbe usposabljanj učiteljev na osnovi Kataloga programov nadaljnje-
ga izobraževanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ga
objavlja ministrstvo za šolstvo in šport (2004–2008), in na osnovi baze
