Page 144 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 144
Neformalno učenje? Kaj je to?
- nastanek mentalitetne meje med mediteranskimi in notranjimi po-
krajinami, k čemur je gotovo svoj delež prispevala dokončna elimi-
nacija Beneške republike kot suverene politične entitete, vendar to
ne spremeni narave in ciljev regionalne politike. Skupina dežel (del
Tirolske, Sedmograško, Koroška, Kranjska) je v drugi polovici 19.
stoletja postala območje ekonomske, kulturne, politične in urbane
stagnacije v cesarstvu, približno polovica tega območja pa objekt za-
krinkanih ali komajda nakazanih ozemeljskih pretenzij Slovencev
(bolj narodnobudnih kulturnikov kakor politikov, ki so jih kultur-
niki v glavnem nadomeščali vse 19. stoletje);
- nastanek še ene mentalitetne in malone civilizacijske meje med »no-
tranjimi« (staroavstrijskimi) območji stagnacije in območji vsaj eko-
nomskega izjemnega razvoja in deloma tudi politično ideološkega in
kulturnega vzpona (predvsem tržaška, graška, dunajska, praška re-
gija), ki ni vodil v mehčanje hierarhij, odpiranje in demokratizacijo
ne na ravni mentalitet in imaginarijev in ne na ravni družbene in ad-
ministrativne organizacije;
- potlačitev in nadomestitev razsvetljenskega (državljanskega) dispozi-
tiva, natančneje projekta družbe (izobraževanje ljudstva s pomoč
jo državnega in deželnega sistema izobraževalnih enot, izboljševan
je ekonomije, uvajanje vertikalne promocije za progresivno vse več
ji del prebivalstva, jezikovna in verska svoboda in enakopravnost),
ki so ga razvijali in udejanjali razsvetljenci (Kumerdej, Linhart,
Edling, Kuralt, Zois etc.; o tem gl. Kramberger, 2007; Rotar, 2007b)
z rodovno nacionalističnim (formiranje Slovencev kot kmečkega na-
roda/ljudstva; kulturno-jezikovni razkroj večjezičnih dežel in nasta-
nek sovražnosti med jezikovno-nacionalnimi skupinami); in spre-
memba vsebine političnih pojmov (ljudstvo, svoboda, individual-
nost, podložn ištvo, državljanstvo ipd.) iz razsvetljenskega in eman-
cipatoričnega projekta v konstelacijo podrejenosti, represije in nad-
zora, ki jo je izvedla skupina piscev in konjunkturnih manipulantov,
ki jih zaradi intelektualne mediokritetnosti (temeljev antiintelektu-
alizma) in lokalnosti lahko označimo le za mračnjake (Jarnik, Ma-
jar, Koseski, Bleiweis, Kopitar, Cigler etc.);
- sprememba koncepcije kulture, funkcionalnosti in namembnosti iz-
obrazbe iz usmerjanja in razvijanja ljudskih aspiracij v razsvetljen-
stvu26 v totalen model družbenega življenja, kar se zgodi s predmarč-
nim prolongiranjem provincializma z vsemi značilnostmi oz. s po
26 Za pedagoške metode razsvetljenstva gl. Kramberger, 2007: 86–105, 116–126 in 149–154.
- nastanek mentalitetne meje med mediteranskimi in notranjimi po-
krajinami, k čemur je gotovo svoj delež prispevala dokončna elimi-
nacija Beneške republike kot suverene politične entitete, vendar to
ne spremeni narave in ciljev regionalne politike. Skupina dežel (del
Tirolske, Sedmograško, Koroška, Kranjska) je v drugi polovici 19.
stoletja postala območje ekonomske, kulturne, politične in urbane
stagnacije v cesarstvu, približno polovica tega območja pa objekt za-
krinkanih ali komajda nakazanih ozemeljskih pretenzij Slovencev
(bolj narodnobudnih kulturnikov kakor politikov, ki so jih kultur-
niki v glavnem nadomeščali vse 19. stoletje);
- nastanek še ene mentalitetne in malone civilizacijske meje med »no-
tranjimi« (staroavstrijskimi) območji stagnacije in območji vsaj eko-
nomskega izjemnega razvoja in deloma tudi politično ideološkega in
kulturnega vzpona (predvsem tržaška, graška, dunajska, praška re-
gija), ki ni vodil v mehčanje hierarhij, odpiranje in demokratizacijo
ne na ravni mentalitet in imaginarijev in ne na ravni družbene in ad-
ministrativne organizacije;
- potlačitev in nadomestitev razsvetljenskega (državljanskega) dispozi-
tiva, natančneje projekta družbe (izobraževanje ljudstva s pomoč
jo državnega in deželnega sistema izobraževalnih enot, izboljševan
je ekonomije, uvajanje vertikalne promocije za progresivno vse več
ji del prebivalstva, jezikovna in verska svoboda in enakopravnost),
ki so ga razvijali in udejanjali razsvetljenci (Kumerdej, Linhart,
Edling, Kuralt, Zois etc.; o tem gl. Kramberger, 2007; Rotar, 2007b)
z rodovno nacionalističnim (formiranje Slovencev kot kmečkega na-
roda/ljudstva; kulturno-jezikovni razkroj večjezičnih dežel in nasta-
nek sovražnosti med jezikovno-nacionalnimi skupinami); in spre-
memba vsebine političnih pojmov (ljudstvo, svoboda, individual-
nost, podložn ištvo, državljanstvo ipd.) iz razsvetljenskega in eman-
cipatoričnega projekta v konstelacijo podrejenosti, represije in nad-
zora, ki jo je izvedla skupina piscev in konjunkturnih manipulantov,
ki jih zaradi intelektualne mediokritetnosti (temeljev antiintelektu-
alizma) in lokalnosti lahko označimo le za mračnjake (Jarnik, Ma-
jar, Koseski, Bleiweis, Kopitar, Cigler etc.);
- sprememba koncepcije kulture, funkcionalnosti in namembnosti iz-
obrazbe iz usmerjanja in razvijanja ljudskih aspiracij v razsvetljen-
stvu26 v totalen model družbenega življenja, kar se zgodi s predmarč-
nim prolongiranjem provincializma z vsemi značilnostmi oz. s po
26 Za pedagoške metode razsvetljenstva gl. Kramberger, 2007: 86–105, 116–126 in 149–154.
