Page 90 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 90
Drugo pedagoškega diskurza
dežele, večinoma v Veliko Britanijo in Združene države Amerike. Tako
kot Hayek je naivno pričakoval, da so te, za razliko od z ideologijami
»sovražnikov odprte družbe« (Popper, 1966) kontaminiranega konti-
nenta, nekakšne utopije liberalne misli in svobodnega podjetništva, ter
je bil ravno tako pretresen, ko je ob prihodu v Veliko Britanijo spoznal,
da je ta pod močnim vplivom socialističnih in keynesianskih idej, da
kroti zasebno podjetniško pobudo z močno državno regulacijo ter da
njena nacionalna ekonomija vsebuje veliko prvin centralnega planiranja.
Še huje – Velika Britanija je bila v tridesetih in štiridesetih prizori-
šče gibanja za centralno planiranje v znanosti ali, kot so ga včasih ime-
novali, bernalizma po najpomembnejši figuri tega gibanja Bernalu, Po-
lanyijevem tekmecu v kemiji z močnimi političnimi zvezami in odkriti-
mi komunističnimi simpatijami. Bernalovi pogledi na vlogo znanosti v
družbi so bili nasprotni od Polanyijevih – zavzemal se je za racionalno
planiranje znanosti in družbeni nadzor nad raziskovanjem, s čimer naj
bi se povečala splošna družbena blaginja, ter nasprotoval čisti in svobo-
dni znanosti, ki naj bi bila tako anarhična, kaotična in družbeno neod-
govorna kot je v ekonomiji prosti trg. Tako je v Angliji namesto liberal-
ne utopije Polanyi našel še enega Buharina.
Večina Polanyijevih družboslovnih oziroma epistemoloških del je
bila tako posvečena polemiki proti ideji centralnega planiranja v zna-
nosti, polemiki, ki je temeljila na podobnih argumentih kot Hayekova
proti centralnemu planiranju v ekonomiji, le da je Polanyi Hayekovo ne
ravno razdelano intuicijo o razpršenosti in fragmentiranosti znanja na-
tančneje definiral v konceptu tihega ali skritega znanja (tacit knowled-
ge). V najbolj jasni in zgoščeni obliki je svoje poglede na epistemologijo
in družbeno organizacijo znanosti predstavil v kratkem spisu, ki je ostal
nekako v senci njegovih velikih del, kot sta Personal Knowledge in The
Tacit Dimension, a ni zato nič manj pomemben, tj. The Republic of Scien-
ce, napisanem leta 1962, ko je bilo gibanje za centralno planiranje v zna-
nosti že stvar preteklosti, a so se že napovedovali novi prevrati v znanosti
in univerzitetnem svetu nasploh.
V tem spisu Polanyi za znanost uporabi metaforo trga idej in trdi,
da je znanost, tako kot sistem cen ali trg kot tak, spontani red,10 ki je na-
10 Koncept spontanega reda in organskih institucij Hayek in Polanyi (prvi eksplicitno, drugi impli-
citno) prevzameta od enega izmed utemeljiteljev marginalizma Mengerja. Po Mengerju, ki ravno
tako ni bil navdušen nad klasičnim razsvetljenstvom, so človeška bitja nepopolna, zmotljiva in neu-
mna (ter ne vsebujejo niti potenciala za kaj boljšega) in neoseben, objektiven družbeni sistem, deni-
mo sistem svobodnega podjetništva, je najboljše, kar lahko človeštvo pričakuje od samega sebe, saj
iracionalni posamezniki ne morejo zavestno ustvariti racionalnega družbenega reda, lahko pa se ne-
dežele, večinoma v Veliko Britanijo in Združene države Amerike. Tako
kot Hayek je naivno pričakoval, da so te, za razliko od z ideologijami
»sovražnikov odprte družbe« (Popper, 1966) kontaminiranega konti-
nenta, nekakšne utopije liberalne misli in svobodnega podjetništva, ter
je bil ravno tako pretresen, ko je ob prihodu v Veliko Britanijo spoznal,
da je ta pod močnim vplivom socialističnih in keynesianskih idej, da
kroti zasebno podjetniško pobudo z močno državno regulacijo ter da
njena nacionalna ekonomija vsebuje veliko prvin centralnega planiranja.
Še huje – Velika Britanija je bila v tridesetih in štiridesetih prizori-
šče gibanja za centralno planiranje v znanosti ali, kot so ga včasih ime-
novali, bernalizma po najpomembnejši figuri tega gibanja Bernalu, Po-
lanyijevem tekmecu v kemiji z močnimi političnimi zvezami in odkriti-
mi komunističnimi simpatijami. Bernalovi pogledi na vlogo znanosti v
družbi so bili nasprotni od Polanyijevih – zavzemal se je za racionalno
planiranje znanosti in družbeni nadzor nad raziskovanjem, s čimer naj
bi se povečala splošna družbena blaginja, ter nasprotoval čisti in svobo-
dni znanosti, ki naj bi bila tako anarhična, kaotična in družbeno neod-
govorna kot je v ekonomiji prosti trg. Tako je v Angliji namesto liberal-
ne utopije Polanyi našel še enega Buharina.
Večina Polanyijevih družboslovnih oziroma epistemoloških del je
bila tako posvečena polemiki proti ideji centralnega planiranja v zna-
nosti, polemiki, ki je temeljila na podobnih argumentih kot Hayekova
proti centralnemu planiranju v ekonomiji, le da je Polanyi Hayekovo ne
ravno razdelano intuicijo o razpršenosti in fragmentiranosti znanja na-
tančneje definiral v konceptu tihega ali skritega znanja (tacit knowled-
ge). V najbolj jasni in zgoščeni obliki je svoje poglede na epistemologijo
in družbeno organizacijo znanosti predstavil v kratkem spisu, ki je ostal
nekako v senci njegovih velikih del, kot sta Personal Knowledge in The
Tacit Dimension, a ni zato nič manj pomemben, tj. The Republic of Scien-
ce, napisanem leta 1962, ko je bilo gibanje za centralno planiranje v zna-
nosti že stvar preteklosti, a so se že napovedovali novi prevrati v znanosti
in univerzitetnem svetu nasploh.
V tem spisu Polanyi za znanost uporabi metaforo trga idej in trdi,
da je znanost, tako kot sistem cen ali trg kot tak, spontani red,10 ki je na-
10 Koncept spontanega reda in organskih institucij Hayek in Polanyi (prvi eksplicitno, drugi impli-
citno) prevzameta od enega izmed utemeljiteljev marginalizma Mengerja. Po Mengerju, ki ravno
tako ni bil navdušen nad klasičnim razsvetljenstvom, so človeška bitja nepopolna, zmotljiva in neu-
mna (ter ne vsebujejo niti potenciala za kaj boljšega) in neoseben, objektiven družbeni sistem, deni-
mo sistem svobodnega podjetništva, je najboljše, kar lahko človeštvo pričakuje od samega sebe, saj
iracionalni posamezniki ne morejo zavestno ustvariti racionalnega družbenega reda, lahko pa se ne-
