Page 59 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 59
večnost nevednosti: agamben, deleuze in čas
vseživljenjskega učenja 59
gem. Ta lokalizacija objekta v Drugem namreč predstavlja pogoj subjek-
tove zahteve Drugega, ki šele omogoča dedukcijo. Gon (in s tem perver-
zija) tako predstavlja tisto točko, kjer interpretacija v psihoanalitičnem
pomenu besede ni (več) mogoča. Ostane le še neskončna kontemplacija,
če uporabimo Agambenov izraz. Ostane le še vseživljenjsko učenje kot
učenje učenja, nemogoči dvig interpretacije na meta raven. Ne gre torej
za brezformnost perverzije, temveč za to, da sama o svoji formi, struk-
turi, normi, regulativni ideji vztrajno molči. V tem je vsa metafizičnost
perverzne »prekoračitve« metafizike, ki jo kritike metafizike tako zlah-
ka spregledajo.
Literatura
Adorno, T. W. (1998). Critical Models: Interventions and Catchwords,
New York: Columbia University Press.
Adorno, T. W. (2009). Teorija polizobrazbe. Problemi, XLVII/6–7,
5–35.
Agamben, G. (1996). Mezzi senza fine, Torino: Bollati Boringhieri.
Agamben, G. (2004). Homo sacer. Suverena oblast in golo življenje, Lju-
bljana: Študentska založba.
Agamben, G. (2009). K. Problemi, XLVII/4–5, 171–188.
Agamben, G. (2011). Stanze. La parola e il fantasma nella cultura occi-
dentale, Torino: Einaudi, 3. izdaja.
Chiesa, L. in Ruda, F. (2011). The event of language as force of life:
Agamben’s linguistic vitalism. Angelaki: Journal of the Theoretical
Humanities, XVI/3 163–180.
Cokan, P. (2011). Kritično mišljenje: priročnik za mladinske delavce, Ma-
ribor: Zavod PIP.
Deleuze, G. (2000). Predstavitev Sacherja-Masocha. Hlad in krutost. V:
Zupančič, A. (ur.). Mazohizem in zakon. Ljubljana: Društvo za teo-
retsko psihoanalizo, 5–100.
Deleuze, G. (2002). Družba nadzora. Filozofski vestnik, XXIII/3, 167–
177.
Deleuze, G. (2011). Razlika in ponavljanje, Ljubljana: Založba ZRC.
Freud, S. (1995). Tri razprave o teoriji seksualnosti, Ljubljana: Studia Hu-
manitatis – Škuc FF.
Foucault, M. (1998). Zgodovina norosti v času klasicizma, Ljubljana: Za-
ložba */cf.
Foucault, M. (2001). Power, New York: New Press.
vseživljenjskega učenja 59
gem. Ta lokalizacija objekta v Drugem namreč predstavlja pogoj subjek-
tove zahteve Drugega, ki šele omogoča dedukcijo. Gon (in s tem perver-
zija) tako predstavlja tisto točko, kjer interpretacija v psihoanalitičnem
pomenu besede ni (več) mogoča. Ostane le še neskončna kontemplacija,
če uporabimo Agambenov izraz. Ostane le še vseživljenjsko učenje kot
učenje učenja, nemogoči dvig interpretacije na meta raven. Ne gre torej
za brezformnost perverzije, temveč za to, da sama o svoji formi, struk-
turi, normi, regulativni ideji vztrajno molči. V tem je vsa metafizičnost
perverzne »prekoračitve« metafizike, ki jo kritike metafizike tako zlah-
ka spregledajo.
Literatura
Adorno, T. W. (1998). Critical Models: Interventions and Catchwords,
New York: Columbia University Press.
Adorno, T. W. (2009). Teorija polizobrazbe. Problemi, XLVII/6–7,
5–35.
Agamben, G. (1996). Mezzi senza fine, Torino: Bollati Boringhieri.
Agamben, G. (2004). Homo sacer. Suverena oblast in golo življenje, Lju-
bljana: Študentska založba.
Agamben, G. (2009). K. Problemi, XLVII/4–5, 171–188.
Agamben, G. (2011). Stanze. La parola e il fantasma nella cultura occi-
dentale, Torino: Einaudi, 3. izdaja.
Chiesa, L. in Ruda, F. (2011). The event of language as force of life:
Agamben’s linguistic vitalism. Angelaki: Journal of the Theoretical
Humanities, XVI/3 163–180.
Cokan, P. (2011). Kritično mišljenje: priročnik za mladinske delavce, Ma-
ribor: Zavod PIP.
Deleuze, G. (2000). Predstavitev Sacherja-Masocha. Hlad in krutost. V:
Zupančič, A. (ur.). Mazohizem in zakon. Ljubljana: Društvo za teo-
retsko psihoanalizo, 5–100.
Deleuze, G. (2002). Družba nadzora. Filozofski vestnik, XXIII/3, 167–
177.
Deleuze, G. (2011). Razlika in ponavljanje, Ljubljana: Založba ZRC.
Freud, S. (1995). Tri razprave o teoriji seksualnosti, Ljubljana: Studia Hu-
manitatis – Škuc FF.
Foucault, M. (1998). Zgodovina norosti v času klasicizma, Ljubljana: Za-
ložba */cf.
Foucault, M. (2001). Power, New York: New Press.
