Page 229 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 229
ura pisanja, ura računanja in ura ovac
– kaj pomeni biti intelektualec? 229
dnost sovjetskega duha. Prvoten načrt izključnega novačenja znotraj de-
lavskega razreda se je zaradi omejenih resursov ter neprimernih pogo-
jev izjalovil. Vladna agencija, neposredno zadolžena za izobraževanje, je
bil razsvetljenski komisariat (z akronimom Narkompros), neke vrste biro
za oblikovanje javnega duha, nad katerim je bdel Anatolij Vasiljevič Lu-
načarskij, zagovornik samo-izobraževanja delavskega razreda, tedaj sma-
tran za najbolj uglednega boljševističnega učenjaka. V nasprotju z vpliv-
nim vrhovnim zborom za narodno ekonomijo ZSSR in njenim vztraja-
njem na uporabni, sistematični in zlasti znanstveni vrednosti ter Kom-
somolom (komunistično mladinsko organizacijo) s tout court materia-
lizmom se je ta institucija postavila v bran splošni izobrazbi in proti dis-
kriminatorni socialni politiki v šolstvu. S tem so se v isti sapi zoperstavi-
li splošni družbeni klimi, kjer so prevladovali proti-buržujski in še pogo-
steje proti-intelektualni nazori, ter dogmatični marksistični liniji. K ta-
kšnemu vzdušju je pripomogel sam Narkompros, saj se niti v najmanj-
ši meri, s priporočili ali smernicami, ni želel zavezati specifični vseobse-
gajoči ideologiji v izobraževanju. Umanjkanje vsakršnega državnega uč-
nega načrta in pripadajoče metodologije je stanje konfuznosti zgolj pod-
krepilo.
V izogib kronični nestabilnosti sistema je Centralni komite postavil
splošne smernice, prilagojene marksistični ideji šole, znotraj katerih naj
bi oblikovali izobraževalni sistem. Kompleksna metoda je bila eden iz-
med odgovorov, ki je hitro postal edini pravi revolucionarni odgovor. Šlo
je za poskus, ki bi »zaobšel učenje po posameznih predmetih, ter med-
sebojno povezal ločene šolske vede v splošno kompleksno temo« (Fitz-
patrick, 1979: 20), z obveznim praktičnim poudarkom na delu in izku-
stvu realnega sveta. Danes bi tovrsten pristop strogo rečeno imenova-
li interdisciplinaren. Po pričakovanju je bil učinek katastrofalen, saj so
osnovnošolski učitelji za orientacijo dobili samo tri tematske sklope (na-
rava, delo in družba) ter nekaj osnovnih motivov – človek, ovca, parnik
kot oblika prevoza, dan žensk, prvi maj itn. Obenem veliko učiteljev še
nikdar ni slišalo niti za Deweya niti za Marxa kot poglavitni pedago-
ški referenci. Kompleksna metoda je bila formalno vsekakor na ravni la-
stnega izjavljanja: Fiat complexitate. To je naposled zahtevalo iznajdlji-
nikov v višješolsko izobraževanje), je med ljudstvom oznaka pogosto veljala tudi za nediplomirane
učitelje ter industrijske praktikante, ki so zasedali mesto inženirjev – v obeh primerih je šlo za posa-
meznike, ki so bili hkrati v dveh pripadajočih vlogah, a na napačnem mestu. Predstava, da je mno-
go učiteljev tudi intelektualcev in mnogo intelektualcev tudi učiteljev, je bila v teh okoliščinah pre-
sežena. Dualnost je izginila, saj so postali vsi učitelji intelektualci in vsi intelektualci učitelji. Imeli so
bodisi pravo izobraževalno stopnjo, pravo razredno pripadnost, a manjkajočo politično zanesljivost
bodisi pravo razredno pripadnost, pravo politično pripadnost, a manjkajoče izobraževalno potrdilo.
– kaj pomeni biti intelektualec? 229
dnost sovjetskega duha. Prvoten načrt izključnega novačenja znotraj de-
lavskega razreda se je zaradi omejenih resursov ter neprimernih pogo-
jev izjalovil. Vladna agencija, neposredno zadolžena za izobraževanje, je
bil razsvetljenski komisariat (z akronimom Narkompros), neke vrste biro
za oblikovanje javnega duha, nad katerim je bdel Anatolij Vasiljevič Lu-
načarskij, zagovornik samo-izobraževanja delavskega razreda, tedaj sma-
tran za najbolj uglednega boljševističnega učenjaka. V nasprotju z vpliv-
nim vrhovnim zborom za narodno ekonomijo ZSSR in njenim vztraja-
njem na uporabni, sistematični in zlasti znanstveni vrednosti ter Kom-
somolom (komunistično mladinsko organizacijo) s tout court materia-
lizmom se je ta institucija postavila v bran splošni izobrazbi in proti dis-
kriminatorni socialni politiki v šolstvu. S tem so se v isti sapi zoperstavi-
li splošni družbeni klimi, kjer so prevladovali proti-buržujski in še pogo-
steje proti-intelektualni nazori, ter dogmatični marksistični liniji. K ta-
kšnemu vzdušju je pripomogel sam Narkompros, saj se niti v najmanj-
ši meri, s priporočili ali smernicami, ni želel zavezati specifični vseobse-
gajoči ideologiji v izobraževanju. Umanjkanje vsakršnega državnega uč-
nega načrta in pripadajoče metodologije je stanje konfuznosti zgolj pod-
krepilo.
V izogib kronični nestabilnosti sistema je Centralni komite postavil
splošne smernice, prilagojene marksistični ideji šole, znotraj katerih naj
bi oblikovali izobraževalni sistem. Kompleksna metoda je bila eden iz-
med odgovorov, ki je hitro postal edini pravi revolucionarni odgovor. Šlo
je za poskus, ki bi »zaobšel učenje po posameznih predmetih, ter med-
sebojno povezal ločene šolske vede v splošno kompleksno temo« (Fitz-
patrick, 1979: 20), z obveznim praktičnim poudarkom na delu in izku-
stvu realnega sveta. Danes bi tovrsten pristop strogo rečeno imenova-
li interdisciplinaren. Po pričakovanju je bil učinek katastrofalen, saj so
osnovnošolski učitelji za orientacijo dobili samo tri tematske sklope (na-
rava, delo in družba) ter nekaj osnovnih motivov – človek, ovca, parnik
kot oblika prevoza, dan žensk, prvi maj itn. Obenem veliko učiteljev še
nikdar ni slišalo niti za Deweya niti za Marxa kot poglavitni pedago-
ški referenci. Kompleksna metoda je bila formalno vsekakor na ravni la-
stnega izjavljanja: Fiat complexitate. To je naposled zahtevalo iznajdlji-
nikov v višješolsko izobraževanje), je med ljudstvom oznaka pogosto veljala tudi za nediplomirane
učitelje ter industrijske praktikante, ki so zasedali mesto inženirjev – v obeh primerih je šlo za posa-
meznike, ki so bili hkrati v dveh pripadajočih vlogah, a na napačnem mestu. Predstava, da je mno-
go učiteljev tudi intelektualcev in mnogo intelektualcev tudi učiteljev, je bila v teh okoliščinah pre-
sežena. Dualnost je izginila, saj so postali vsi učitelji intelektualci in vsi intelektualci učitelji. Imeli so
bodisi pravo izobraževalno stopnjo, pravo razredno pripadnost, a manjkajočo politično zanesljivost
bodisi pravo razredno pripadnost, pravo politično pripadnost, a manjkajoče izobraževalno potrdilo.
