Page 224 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 224
Drugo pedagoškega diskurza
bili lastno intelektualno zaledje. Premisa o prihodnosti komunizma je
tako temeljila na stvaritvi nove »proletarske inteligence«,3 administra-
tivne in strokovne skupine, ki bi vzniknila neposredno iz delavskega ra-
zreda. Delovala naj bi kot seme, s pomočjo katerega bi »vzniknil novi
sovjetski človek, resnično nekontaminiran komunist, ki bi to nalogo iz-
polnjeval že od jaslic« (David-Fox, 1997: 102). V tem izrednem stanju,
v katerem je izoblikovanje intelektualcev skozi usmerjeno izobraževanje
postalo prioritetna naloga, je zavladala maksima lastnega učenja in pou-
čevanja drugih. S to neskončno voljo po stvarjenju novega občestva, z in-
tervencijo v bit družbe, se je odprl boj za prihodnost in osvoboditev člo-
veštva. Lahko bi rekli, da so se partijski vodje v svojem delu v celoti po-
istovetili z mitološko podobo Prometeja, ki je človeku omogočil napre-
dek, vendar za to plačal ceno mučeništva. Ta mit nam bo služil za okvir-
no osvetlitev zadrege intelektualca.
Težko bi zatrdili, da je interpretativni topos o Prometeju enoznačen,
saj se avtorji vedno znova vračajo k tej mitološki podobi. Prva omemba
(spretnega) titana Prometeja, ki mu je kot kazen za ukraden božji ogenj
orel vsakodnevno skljuval nesmrtna jetra, se nahaja v Heziodovi Teogo-
niji. V grški mitologiji je zaslužen za človeško pridobitev civilizacijskih
znanj in zvijačnosti, zlasti uporabnih ved, med drugim pisanja, matema-
tike, kmetijstva, medicine in znanosti. Pri celotni drami okoli pridobitve
vednosti in njenih nepredvidljivih posledic se vselej pozabi, da Prometej
ni bil edinec, temveč je bil primoran shajati »s pogumnim Atlasom, sla-
vljenim silakom Menojtijem ter brezupno naivnim Epimetejem« (He-
ziod, Teogonija 505–510),4 ki sprejme Zevsovo darilo, prvo žensko, omi-
kano Pandoro za ženo.5 V osnovi zarišejo bratski titani strukturni okvir
3 Njen oris je odlično povzel že Fichte: to je stan, ki »posveti ves človekov čas vednosti, s katero nad-
zoruje in podpira dejanski napredek človeškega rodu nasploh.« (Fichte, 1984: 169)
4 Cit. po Hesiod, 2005: 42–43.
5 Etimološko izhaja Prometej iz gr. Pro (pred) mantháno (učiti se, s prakso ali izkustvom, tudi pridobiti
navado ali običaj) ter označuje prvotnega misleca, tistega s predznanjem, poznavalca, človeka, ki mi-
sli misli, vendar tudi previdnega človeka. Če Prometej opisuje razumski ideal, pa imamo pri Epime-
teju opravka z njegovim nasprotjem. Gre za tistega, ki misli po dejanju, oziroma spozna ali razume
stvari prepozno – gr. epí (po) mantháno . Na tej pojmovni distinkciji med enim in drugim titanom te-
meljijo tudi običajne interpretacije njunih vlog. Nikakor ne gre za neustrezno razumevanje etimo-
logije, vendar bi bilo mogoče tudi reči, da je Prometej že naučen, učenec, nekdo, ki deluje po vnaprej
določenih vzorcih (nemščina ponuja odličen približek, vorausdenkende ali vorbedacht), medtem, ko
bi za Epitemeja (Nachbedacht) lahko veljalo, da je tisti, ki je poučen, razmišlja in poučuje. V zadnji in-
stanci bi za slednjega lahko celo trdili, da predstavlja dodatek k pojmovanju, nekaj nezvedljivega na
golo mišljenje – njegov ostanek, odkrušek.
Pandora označuje hkrati Allgeberin, tisto, ki vse podarja, ter Allbegabte, tisto, ki je z vsem obdarjena,
saj ji je vsak izmed bogov nekaj prispeval. Zanimivo že označevalna razlika pokaže na vlogo, ki jo od-
igra v mitu. Kot kazen za ukradeni ogenj ustvarijo bogovi prvo žensko Pandoro, ki jo skupaj s poso-
bili lastno intelektualno zaledje. Premisa o prihodnosti komunizma je
tako temeljila na stvaritvi nove »proletarske inteligence«,3 administra-
tivne in strokovne skupine, ki bi vzniknila neposredno iz delavskega ra-
zreda. Delovala naj bi kot seme, s pomočjo katerega bi »vzniknil novi
sovjetski človek, resnično nekontaminiran komunist, ki bi to nalogo iz-
polnjeval že od jaslic« (David-Fox, 1997: 102). V tem izrednem stanju,
v katerem je izoblikovanje intelektualcev skozi usmerjeno izobraževanje
postalo prioritetna naloga, je zavladala maksima lastnega učenja in pou-
čevanja drugih. S to neskončno voljo po stvarjenju novega občestva, z in-
tervencijo v bit družbe, se je odprl boj za prihodnost in osvoboditev člo-
veštva. Lahko bi rekli, da so se partijski vodje v svojem delu v celoti po-
istovetili z mitološko podobo Prometeja, ki je človeku omogočil napre-
dek, vendar za to plačal ceno mučeništva. Ta mit nam bo služil za okvir-
no osvetlitev zadrege intelektualca.
Težko bi zatrdili, da je interpretativni topos o Prometeju enoznačen,
saj se avtorji vedno znova vračajo k tej mitološki podobi. Prva omemba
(spretnega) titana Prometeja, ki mu je kot kazen za ukraden božji ogenj
orel vsakodnevno skljuval nesmrtna jetra, se nahaja v Heziodovi Teogo-
niji. V grški mitologiji je zaslužen za človeško pridobitev civilizacijskih
znanj in zvijačnosti, zlasti uporabnih ved, med drugim pisanja, matema-
tike, kmetijstva, medicine in znanosti. Pri celotni drami okoli pridobitve
vednosti in njenih nepredvidljivih posledic se vselej pozabi, da Prometej
ni bil edinec, temveč je bil primoran shajati »s pogumnim Atlasom, sla-
vljenim silakom Menojtijem ter brezupno naivnim Epimetejem« (He-
ziod, Teogonija 505–510),4 ki sprejme Zevsovo darilo, prvo žensko, omi-
kano Pandoro za ženo.5 V osnovi zarišejo bratski titani strukturni okvir
3 Njen oris je odlično povzel že Fichte: to je stan, ki »posveti ves človekov čas vednosti, s katero nad-
zoruje in podpira dejanski napredek človeškega rodu nasploh.« (Fichte, 1984: 169)
4 Cit. po Hesiod, 2005: 42–43.
5 Etimološko izhaja Prometej iz gr. Pro (pred) mantháno (učiti se, s prakso ali izkustvom, tudi pridobiti
navado ali običaj) ter označuje prvotnega misleca, tistega s predznanjem, poznavalca, človeka, ki mi-
sli misli, vendar tudi previdnega človeka. Če Prometej opisuje razumski ideal, pa imamo pri Epime-
teju opravka z njegovim nasprotjem. Gre za tistega, ki misli po dejanju, oziroma spozna ali razume
stvari prepozno – gr. epí (po) mantháno . Na tej pojmovni distinkciji med enim in drugim titanom te-
meljijo tudi običajne interpretacije njunih vlog. Nikakor ne gre za neustrezno razumevanje etimo-
logije, vendar bi bilo mogoče tudi reči, da je Prometej že naučen, učenec, nekdo, ki deluje po vnaprej
določenih vzorcih (nemščina ponuja odličen približek, vorausdenkende ali vorbedacht), medtem, ko
bi za Epitemeja (Nachbedacht) lahko veljalo, da je tisti, ki je poučen, razmišlja in poučuje. V zadnji in-
stanci bi za slednjega lahko celo trdili, da predstavlja dodatek k pojmovanju, nekaj nezvedljivega na
golo mišljenje – njegov ostanek, odkrušek.
Pandora označuje hkrati Allgeberin, tisto, ki vse podarja, ter Allbegabte, tisto, ki je z vsem obdarjena,
saj ji je vsak izmed bogov nekaj prispeval. Zanimivo že označevalna razlika pokaže na vlogo, ki jo od-
igra v mitu. Kot kazen za ukradeni ogenj ustvarijo bogovi prvo žensko Pandoro, ki jo skupaj s poso-
